KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Zavarovana območja narave so ukrep države za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti in situ. V letih 2002 in 2003 se je delež zavarovanih območij povečal za 3,4 % zaradi ustanovitve Notranjskega regijskega parka in Krajinskega parka Goričko, leta 2008 pa za 0,7 % zaradi ustanovitve Krajinskega parka Ljubljansko barje. Zavarovana območja obsegajo slabih 13 % površine Slovenije.


Kazalec prikazuje delež zavarovanih območij narave v Sloveniji glede na način zavarovanja in kategorijo, skladno s kriteriji Svetovne zveze za ohranitev narave (IUCN). Razlikujemo širša (narodni, regijski, krajinski park) in ožja (strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik) zavarovana območja, na območju katerih veljajo predpisani varstveni režimi.


Grafi

Slika NV02-1: Zavarovana območja narave
Viri:

Agencija RS za okolje, Geodetska uprava RS, 2010.

Slika NV02-2: Delež zavarovanih površin po kategorijah v Sloveniji
Viri:

Register zavarovanih območij, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010.

Prikaži podatke
1992 - 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
narodni park % 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13 4.13
regijski park % 1 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12 2.12
krajinski park % 2.19 2.8 5.09 5.1 5.1 5.1 5.1 5.77 5.77
naravni rezervat % 0.24 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.25 0.26 0.26
naravni spomenik % 0.51 0.62 0.62 0.59 0.59 0.61 0.61 0.65 0.65
skupaj % 7.82 9.62 11.9 11.89 11.89 11.9 11.9 12.56 12.56
2010
narodni park % 4.14
regijski park % 2.12
krajinski park % 5.69
naravni rezervat % 0.27
naravni spomenik % 0.96
skupaj % 12.57

Cilji

Povečanje deleža zavarovanih območij različnih kategorij za 10 % – na 22 % površine Slovenije do leta 2014.


Slovenija je bogata z izjemno raznoliko krajino, pestro rastlinsko in živalsko raznovrstnostjo in predvsem z ljudmi, ki so v stalnem odnosu z naravo že zdavnaj prišli do temeljnega spoznanja in zavedanja neizogibne soodvisnosti človeka in narave. Ustanavljanje zavarovanih območij je med najpomembnejšimi (in najstarejšimi) mehanizmi ohranjanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov.

Podatki za obdobje do leta 2004 kažejo na kontinuirano večanje deleža zavarovanih območij, pri čemer pomemben delež teh območij predstavlja edini narodni park v Sloveniji, Triglavski narodni park, prvič zavarovan že leta 1981, v letu 2010 pa se je njegova površina povečala za 174 ha, kar je skoraj 0,01% površine RS. Zavarovana površina se je v zadnjih letih povečala predvsem zaradi razglasitve treh večjih parkov, in sicer Notranjskega regijskega parka v letu 2002, Krajinskega parka Goričko v letu 2003 in Krajinskega parka Ljubljansko barje v letu 2008.

Trenutno imamo v Sloveniji 1 narodni park, 3 regijske parke, 43 krajinskih parkov, 1 strogi naravni rezervat, 54 naravnih rezervatov in 1175 naravnih spomenikov, ki so zavarovani z državnimi ali občinskimi akti.

Po podatkih Ministrstva za okolje in prostor sta v zaključni fazi ustanovitve še Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe in Krajinski park Radensko polje, s ciljem ohranitev ugodnega stanja redkih in ogroženih vrst in ekosistemov ter zagotavljanje nadaljnjega trajnostnega razvoja območja s povezovanjem in usmerjanjem različnih dejavnosti oziroma aktivnim upravljanjem z območjem. Z razglasitvijo dveh novih parkov (predvidoma 2011), se bo površina zavarovanih območij v Sloveniji povečala še za dober odstotek.

Zavarovana območja se deloma prekrivajo z varstvenimi območji Natura 2000. Zavzemajo manjšo površino kot območja Nature 2000, imajo pa višjo stopnjo organiziranosti z izdelanimi upravljalskimi načrti in določenimi upravljalci.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Register zavarovanih območij. Register se vodi na podlagi 111. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON-UPB2, Uradni list RS, št. 96/04).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za okolje in naravo, Sektor za ohranjanje narave
Datum zajema podatkov za kazalec: 10.11.2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki se zbirajo ob zavarovanju novega območja in ob morebitnih popravkih ugotovljenih napak oziroma pomanjkljivosti.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so zaradi preglednosti preračunani v deleže.
Pri pripravi podatkov za leto 2009 (objava 2009) je prišlo do napake, zato skupna površina zavarovanih območij ni pravilna. Nekatere razlike v podatkih ne izhajajo iz spremembe zavarovanja, pač pa iz popravkov in novih vnosov v Register zavarovanih območij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki veljajo za uradne, kljub temu, da vodenje registra zavarovanih območij ni urejeno s predpisom. Predvsem za starejša zavarovanja so podatki nezanesljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Grafični podatki so pomanjkljivi in nenatančni.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Se ne nanaša na kazalec.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2


Related indicators