KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Leta 2013 je bil neto rečni odtok Slovenije nadpovprečen, ni pa bilo katastrofalnih poplav, ki bi prizadele obsežnejša območja. V letu 2014 je bil
rečni odtok že kar izjemen in je skoraj dosegel doslej največjega iz leta 1965 (velja za obdobje 1961 – 2014). Kraška polja jugozahodne Slovenije so
proti koncu zime prizadele poplave, izjemne zaradi obsega in trajanja ojezeritev

Nadpovprečni odtok v zadnjih dveh letih je omilil obdobni trend upadanja.


Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m

3

(m

3

/s) na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska
povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine,
izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni
nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno
potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.


Grafi

Slika VD03-1: Letna rečna bilanca Slovenije (neto odtok kot razlika med skupnim odtokom in dotokom )
Viri:

Zbirka hidroloških podatkov Hidrolog, Agencija RS za okolje, 2016

Prikaži podatke
1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970
dotok milijon m3/leto 12453 15163 14629 11969 20300 16564 14929 12715 12858 15595
skupni odtok milijon m3/leto 28699 35475 33294 29531 45265 33854 29115 28472 31449 33382
neto odtok milijon m3/leto 16246 20312 18665 17562 24965 17290 14186 15757 18591 17787
1971* 1972 1973 1974 1975 1976 1977 1978 1979 1980
dotok milijon m3/leto 9408 16409 12512 12081 16325 11028 13551 12898 16075 14103
skupni odtok milijon m3/leto 22074 36552 26541 28743 32543 26566 29571 29262 35669 32300
neto odtok milijon m3/leto 12666 20143 14029 16662 16218 15538 16020 16364 19594 18197
1981 1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990
dotok milijon m3/leto 12652 13152 11069 11965 12754 13098 14189 12499 13414 11602
skupni odtok milijon m3/leto 26077 29880 22087 28633 28763 28177 31944 26871 26557 26188
neto odtok milijon m3/leto 13425 16728 11018 16668 16009 15079 17755 14372 13143 14586
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000
dotok milijon m3/leto 14611 13736 12566 12033 11746 14737 11706 12344 13873 14299
skupni odtok milijon m3/leto 30235 28802 25296 25725 28176 32994 24027 28092 29659 30263
neto odtok milijon m3/leto 15624 15066 12730 13692 16430 18257 12321 15748 15786 15964
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
dotok milijon m3/leto 11586 11458 9253 13087 12938 11821 10550 11639 16834 13362
skupni odtok milijon m3/leto 26912 24785 18353 30492 26837 24967 22213 27946 33875 34576
neto odtok milijon m3/leto 15326 13327 9100 17405 13899 13146 11663 16307 17041 21214
2011 2012 2013 2014
dotok milijon m3/leto 11134 14868 15312 18996
skupni odtok milijon m3/leto 21122 28903 35204 43771
neto odtok milijon m3/leto 9988 14035 19892 24775

Cilji

- Izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja voda.

- Zagotavljanje vodnih količin za vodooskrbo prebivalcev s pitno vodo.

- Izboljšanje razpoložljivosti vodnih količin za rabo (v smislu zmanjševanja posledic hidroloških suš) ter stanja voda in pripadajočih ekosistemov.


Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se
nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2014. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2014) ali tridesetletnega obdobja
(1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je ta tendenca komajda opazna. Posredno gibanje letnega rečnega
odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne
skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali
celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Ponavadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in
izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim
značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem
poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za
posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno
poslabša tudi kakovost voda.

V letih 2013 in 2014 je rečni odtok z 19.892 (631 m3/s) oziroma 24.775 milijoni m3 (786 m3/s) krepko presegel povprečje
obdobja 1961 – 2014 (15.997 milijonov m3 (507 m3/s)). Odtok leta 2014 je bil celo drugi največji in se je skoraj izenačil z rekordnim
iz leta 1965 (24.965 milijonov m3 (792 m3/s)). Je pa nadpovprečna vodnatost edino kar imata leti v hidrološkem smislu skupnega. Leto
2013 je minilo brez katastrofalnih poplav in konice poplavnih valov so le izjemoma presegle 5 letno povratno dobo. Nadpovprečno vodnati so bili meseci od
februarja do maja in november, podpovprečno pa meseci od junija do oktobra. Poletni mali pretoki so bili v splošnem nekoliko nižji od poprečnih. Čeprav je
bilo leto zelo vodnato, so se pretoki preko leta spreminjali v pričakovanih okvirih. Najbolj so od ustaljenih razmer odstopali nadpovprečni aprilski
pretoki v Pomurju. V letu 2014 pa so bili srednji mesečni pretoki v večini mesecev večji od povprečnih, v januarju, avgustu in septembru so povprečne
vrednosti presegali za več kot 2 x, v februarju celo za več kot 4 x. Že januarske poplave so odstopale od običajnih razmer, v februarju pa so si sledili še
4 dogodki, ob katerih so reke poplavljale v večjem delu države. Na notranjskih kraških poljih so se poplavni valovi združili v enega samega in voda, ki je
začela naraščati konec meseca decembra 2013, je naraščala s krajšimi prekinitvami do zadnje dekade februarja. Dosežene višine so imele povratno dobo nad
50, ponekod tudi nad 100 let (Planinsko polje). Še mesec dni je trajalo, da so se vode umaknile. Poletne hidrološke suše razen lokalno ni bilo, že v
avgustu in septembru pa so bili pretoki spet nadpovprečni. Poplave so bile za ta čas nenavadno pogoste, prizadeta območja pa nadpovprečno obsežna.
(podrobneje:

Pregled hidroloških razmer površinskih voda v Sloveniji (Poročilo o monitoringu za leto 2013

);

Pregled hidroloških razmer površinskih voda v Sloveniji (Poročilo o monitoringu za leto 2014

) - http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/).

Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se je na račun zadnjih dveh let omilil.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

:

Izvorna baza podatkov oz. vir

: Zbirka hidroloških podatkov - Hidrolog.

Skrbnik podatkov

: Agencija RS za okolje (ARSO); Urad za hidrologijo in stanje okolja (oseba za stike: mag. Marjan Bat).

Datum zajema podatkov za kazalec

: Kazalec je bil osvežen s podatki za leto 2013 in 2014, ki so bili zajeti iz Zbirke hidroloških podatkov ARSO v marcu 2016.

Metodologija obdelave podatkov

: Metodologija spremljanja, preverjanja ter obdelav urnih in dnevnih vodostajev, meritev pretokov, pretvorb vodostajev v pretoke, vzdolžnih izravnav in
usklajevanja je ustaljena. Srednji letni pretoki so izračunani iz srednjih dnevnih pretokov. Ocenjuje se, da se izvorni podatki za ±5 % lahko razlikujejo
od dejanskih vrednosti. Podatki o srednjih letnih pretokih (Qs) z vodomernih postaj so rezultat meritev in opazovanj v merilni mreži državnega monitoringa
voda (upoštevan je tudi podatek HE Dravograd in HE Formin, Dravske elektrarne Maribor). Leto 2014 je zadnje, za katerega imamo uradne (preverjene) podatke
o pretokih z vodomernih postaj.

Ker državne meje ne sovpadajo z mejami (razvodnicami) vodozbirnih zaledij vodomernih postaj, rečni dotok in odtok, izračunan iz pretokov izbranih
vodomernih postaj, ter dejanski rečni dotok in odtok Slovenije , niso skladni. Ocenjujemo, da podatki pokrijejo 93 % ozemlja Slovenije. Skladnost je pri
različnih povodjih različna – za Posavje, ki mu pripada več kot polovica države, je skladnost 99 %, manjša od 90 % je le pri neposrednem zaledju
Jadranskega morja brez Posočja, kjer znaša okoli 50 %.

Podatki za pretok Mure so usklajeni z Avstrijsko hidrološko službo. Na drugih vodomernih postajah, ki predstavljajo bilančne profile za dotok oz. odtok v
Slovenijo in iz nje, teh uskladitev ni.


Related indicators