Kazalec prikazuje letno rečno bilanco Slovenije kot celote. Sestavljata jo dotok in odtok rečne vode v milijonih m

³

(m

³

/s) na leto. Oba člena izračunamo na podlagi srednjih letnih pretokov (Qs) vodomernih postaj, ki zajamejo večino dotoka in odtoka rečne vode v slovenska
povodja oziroma iz njih. Bilanca rečnega pretoka je eden od temeljnih in bolj dinamičnih elementov vodne bilance Slovenije, ki jo sestavljajo še padavine,
izhlapevanje, sprememba zalog podzemnih voda in poraba vode. Meritve pretokov so zanesljive in imajo tradicijo, tako da so zanje na voljo daljši časovni
nizi primerljivih podatkov. Ob pravilni oceni neposrednih antropogenih vplivov na rečni režim je rečna bilanca lahko tudi dober kazalec za oceno
potencialnega vpliva podnebnih sprememb na količino razpoložljive vode.

Za ocenjevanje gibanja je zaradi velike letne spremenljivosti pretokov primeren daljši podatkovni niz. Glede na delovanje upoštevanih vodomernih postaj se
nam zdi najprimernejši niz, ki se začne z letom 1961 in konča z letom 2014. Ob preučevanju celotnega niza podatkov (1961–2014) ali tridesetletnega obdobja
(1971–2000) je upadanje rečnega odtoka zelo očitno. Če upoštevamo samo obdobje 1981–2000, je ta tendenca komajda opazna. Posredno gibanje letnega rečnega
odtoka opozarja tudi na povečevanje ali zmanjševanje verjetnosti nastopa nizkih voda (suš) in poplavne ogroženosti. Vendar pa se letni rečni odtoki ne
skladajo vedno s spreminjanjem visokih in nizkih voda.

Večina naših rek ima hudourniški značaj. To pomeni, da pretoki zelo hitro narastejo in tudi hitro upadejo, večji del vode pa odteče ob visokovodnih ali
celo poplavnih valovih. Na večini naših rek nastopajo visoke vode najpogosteje spomladi in jeseni. Ponavadi nastanejo ob odjugi, taljenju snežne odeje in
izdatnih padavinah. Intenzivne lokalne padavine povzročijo lokalne poplave hudourniškega značaja, ki prizadenejo le manjša porečja. Vodotoki s hudourniškim
značajem so še posebej ranljivi v času malih pretokov in hidrološke suše. Le-ti niso tako očitno vezani na določen letni čas, najbolj običajni so v poznem
poletju in zgodnji jeseni. Hidrološke suše sovpadajo z dolgotrajnimi obdobji podpovprečnih količin padavin ter visokih temperatur zraka, ki imajo za
posledico tudi kmetijsko sušo. Zaradi zagotavljanja ekološko sprejemljivih pretokov rek lahko tedaj zmanjka vode za namakanje, v tem obdobju pa se bistveno
poslabša tudi kakovost voda.

V letih 2013 in 2014 je rečni odtok z 19.892 (631 m³/s) oziroma 24.775 milijoni m³ (786 m³/s) krepko presegel povprečje
obdobja 1961 – 2014 (15.997 milijonov m³ (507 m³/s)). Odtok leta 2014 je bil celo drugi največji in se je skoraj izenačil z rekordnim
iz leta 1965 (24.965 milijonov m³ (792 m³/s)). Je pa nadpovprečna vodnatost edino kar imata leti v hidrološkem smislu skupnega. Leto
2013 je minilo brez katastrofalnih poplav in konice poplavnih valov so le izjemoma presegle 5 letno povratno dobo. Nadpovprečno vodnati so bili meseci od
februarja do maja in november, podpovprečno pa meseci od junija do oktobra. Poletni mali pretoki so bili v splošnem nekoliko nižji od poprečnih. Čeprav je
bilo leto zelo vodnato, so se pretoki preko leta spreminjali v pričakovanih okvirih. Najbolj so od ustaljenih razmer odstopali nadpovprečni aprilski
pretoki v Pomurju. V letu 2014 pa so bili srednji mesečni pretoki v večini mesecev večji od povprečnih, v januarju, avgustu in septembru so povprečne
vrednosti presegali za več kot 2 x, v februarju celo za več kot 4 x. Že januarske poplave so odstopale od običajnih razmer, v februarju pa so si sledili še
4 dogodki, ob katerih so reke poplavljale v večjem delu države. Na notranjskih kraških poljih so se poplavni valovi združili v enega samega in voda, ki je
začela naraščati konec meseca decembra 2013, je naraščala s krajšimi prekinitvami do zadnje dekade februarja. Dosežene višine so imele povratno dobo nad
50, ponekod tudi nad 100 let (Planinsko polje). Še mesec dni je trajalo, da so se vode umaknile. Poletne hidrološke suše razen lokalno ni bilo, že v
avgustu in septembru pa so bili pretoki spet nadpovprečni. Poplave so bile za ta čas nenavadno pogoste, prizadeta območja pa nadpovprečno obsežna.
(podrobneje:

Pregled hidroloških razmer površinskih voda v Sloveniji (Poročilo o monitoringu za leto 2013

);

Pregled hidroloških razmer površinskih voda v Sloveniji (Poročilo o monitoringu za leto 2014

) - http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/).

Obdobni trend upadanja rečnega odtoka se je na račun zadnjih dveh let omilil.