KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Vode
  3. Količinsko obnavljanje podzemne vode

[VD15] Količinsko obnavljanje podzemne vode
State

Ključno sporočilo
Neutral

Skupna obnovljiva količina podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije je bila v hidrološkem letu 2018 nad povprečjem primerjalnega hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010.

 

 

Kazalec prikazuje količino napajanja plitvih vodonosnikov podzemne vode za hidrološko leto (1. november – 31. oktober) v vseh vodnih telesih podzemne vode za celotno območje Slovenije (VD15-1 in VD15-2).

Podzemna voda se obnavlja z napajanjem vodonosnikov, ki je kompleksen proces dotoka vode v polno nasičeno cono v podzemlju. Napajanje letno ocenjujemo z regionalnim vodno-bilančnim modelom in izrazimo z višino v vodonosnike infiltrirane vode (mm), oz. z indeksom letne spremenljivosti (povprečje obdobja 1981-2010 = 100).

Suša ima lahko hude posledice za ekosisteme in ljudi, vpliva pa tudi na številne gospodarske sektorje, kot so kmetijstvo, proizvodnja energije, industrija in javna oskrba z vodo. Pomembno je razlikovati med različnimi vrstami suše. Meteorološka suša, ki je posledica pomanjkanja padavin (in je povezana z visoko evapotranspiracijo), vpliva na kmetijsko sušo. Hidrološka suša, ki se kaže v nizkem pretoku reke, je posledica meteorološke suše, povezana pa je lahko tudi z drugimi socialno-ekonomskimi dejavniki. Hidrološka suša tako vpliva na vodne vire, kakovost vode in vodne ekosisteme.

Grafi

Slika VD15-1: Modelska ocena napajanja plitvih vodonosnikov v hidrološkem letu 2018
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2019

Prikaži podatke
Slika VD15-2: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2018 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2019

Prikaži podatke
letno povprečje (v mm) [mm] odstopanje (v mm) [mm] odstopanje (v %) [%] obdobno povprečje 1981-2010 (v mm) [mm]
1971 229,27 -59,73 -20,67 289
1972 384,74 95,74 33,13 289
1973 268,57 -20,44 -7,07 289
1974 321,26 32,26 11,16 289
1975 309,23 20,23 7 289
1976 310,48 21,48 7,43 289
1977 307,87 18,87 6,53 289
1978 311,76 22,76 7,88 289
1979 385,20 96,20 33,29 289
1980 348,45 59,45 20,57 289
1981 265,85 -23,15 -8,01 289
1982 326,15 37,15 12,86 289
1983 206,95 -82,05 -28,39 289
1984 334,56 45,56 15,76 289
1985 327,17 38,17 13,21 289
1986 276,88 -12,12 -4,20 289
1987 340,07 51,07 17,67 289
1988 251,75 -37,25 -12,89 289
1989 269,81 -19,19 -6,64 289
1990 311,30 22,30 7,72 289
1991 301,62 12,62 4,37 289
1992 302,55 13,55 4,69 289
1993 256,43 -32,57 -11,27 289
1994 275,69 -13,31 -4,61 289
1995 335,00 46,00 15,92 289
1996 339,20 50,20 17,37 289
1997 252,96 -36,04 -12,47 289
1998 299,92 10,92 3,78 289
1999 313,62 24,62 8,52 289
2000 307,66 18,66 6,46 289
2001 272,77 -16,23 -5,62 289
2002 276,59 -12,41 -4,29 289
2003 183,78 -105,22 -36,41 289
2004 337,16 48,16 16,66 289
2005 282,46 -6,55 -2,26 289
2006 222,50 -66,50 -23,01 289
2007 242,83 -46,17 -15,98 289
2008 339,92 50,92 17,62 289
2009 320,93 31,93 11,05 289
2010 399,55 110,55 38,25 289
2011 174,29 -114,71 -39,69 289
2012 206,80 -82,20 -28,44 289
2013 333,30 44,30 15,33 289
2014 461,36 172,36 59,64 289
2015 300,76 11,76 4,07 289
2016 262,70 -26,30 -9,10 289
2017 266,30 -22,70 -7,85 289
2018 358,10 69,10 23,91 289
Slika VD15-3: Odstopanje količinskega obnavljanja podzemne vode v plitvih vodonosnikih Slovenije v letu 2018 od povprečja hidrološkega vodnobilančnega obdobja 1981-2010
Viri:

Regionalni vodno-bilančni model GROWA-SI (FZ JÜLICH & Agencija RS za okolje), 2019

Prikaži podatke

Cilji

Glavni vir pitne vode v Sloveniji je podzemna voda, ki zagotavlja večino potrebnih količin. Viri podzemne vode kažejo veliko prostorsko in časovno spremenljivost. V zadnjem času je izražena tendenca vse pogostejših in bolj izrazitih ekstremov. To kaže na možnost krize pri oskrbi s pitno vodo v prihodnosti.

Zakonodajno podlago za pripravo kazalca predstavlja  EU Adaptation Strategy Package, katerega cilj je tudi izboljšanje podatkovnih podlag za bolje odločanje v zvezi s prilagajanjem podnebnim spremembam. Slednje vključuje: 
- izboljšanje ocenjevanja količinskega stanja podzemnih voda ter napovedovanja in opozarjanja pred ekstremnimi hidrološkimi pojavi (hidrološkimi sušami v vodonosnikih); 
- identifikacija območij podzemnih voda s pogostimi pojavi ali trendi hidroloških suš; 
- izboljšanje upravljanja podzemnih voda na področju preskrbe prebivalstva s pitno vodo in ohranjanja ekosistemov, ki so povezani s podzemno vodo.

Najmanjše obnovljene količine podzemne vode v plitvih vodonosnikih so ocenjene v telesih podzemne vode severovzhodne Slovenije in na Primorskem (Slika VD15-1). V zadnjem desetletju je bilo povprečno napajanje vodonosnikov na območju Goričkega za več kot 10-krat manjše od napajanja vodonosnikov v Julijskih Alpah. Poleg tega velikega prostorsko spremenljivega napajanja vodonosnikov pa je v zadnjem desetletju značilna tudi velika časovna spremenljivost. Indeksi letnega napajanja glede na povprečje obdobja 1981‑2010 dosegajo velik razpon letnih količin napajanja, kar kaže na veliko količinsko občutljivost podzemnih voda v plitvih vodonosnikih Slovenije.

Skupna obnovljiva količina podzemne vode je bila v plitvih vodonosnikih Slovenije v hidrološkem letu 2018 nad povprečjem obdobja 1981‑2010 (Slika VD15-2). Povprečno odstopanje za območje celotne Slovenije je 24 %. Največja pozitivna odstopanja od povprečja obdobja 1981-2010 so bila v vodnem telesu Murske kotline, kjer dosežejo tudi 60 % odstopanje. Večje pozitivno odstopanje se pojavlja tudi v vodnem telesu Obala in Kras z Brkini. Drugod po Sloveniji se odstopanje giblje med 10 in 25 %. Nekoliko manjše negativno odstopanje pa se pojavlja na zahodu Slovenije (do -10 %) in na skrajnem severovzhodu (do -20 %).

Metodologija

Cilji povzeti po:

Slovenska zakonodaja:

EU zakonodajne podlage:

Znanstvene podlage:

  •  IPCC, 2013. Climate Change: The Physical Science Basis. Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Stocker, T. F., D. Qin, G.-K. Plattner, M. Tignor, S. K. Allen, J. Boschung, A. Nauels, Y. Xia, V. Bex and P. M. Midgley (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, 1535 pp.
  •  IPCC, 2014: Europe. Kovats, R.S., R. Valentini, L.M. Bouwer, E. Georgopoulou, D. Jacob, E. Martin, M. Rounsevell, and J.-F. Soussana, 2014: Europe. In: Climate Change 2014: Impacts, Adaptation, and Vulnerability. Part B: Regional Aspects. Contribution of Working Group II to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change [Barros, V.R., C.B. Field, D.J. Dokken, M.D. Mastrandrea, K.J. Mach, T.E. Bilir, M. Chatterjee, K.L. Ebi, Y.O. Estrada, R.C. Genova, B. Girma, E.S. Kissel, A.N. Levy, S. MacCracken, P.R. Mastrandrea, and L.L. White (eds.)]. Cambridge University Press, Cambridge, United Kingdom and New York, NY, USA, pp. 1267-1326.

Izvorna baza in skrbnik podatkov: Ocene narejene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (JÜLICH & Agencija RS za okolje); zbirke meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje. Skrbnik:  Agencija RS za okolje, Urad za hidrologijo in stanje okolja

Datum zajema podatkov za kazalec: Kazalec je bil osvežen s podatki za hidrološko leto 2018, ki so bili zajeti iz zbirk meteoroloških in hidroloških podatkov Agencije RS za okolje v avgustu 2019.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:  Ključni element procedure GROWA je izračun dejanske evapotranspiracije, zato so vhodne padavine v model ločene glede na vegetacijska obdobja: v »zimske« od novembra do aprila in »poletne« od maja do oktobra. GROWA-SI hidrološko leto se začne s 1. novembrom, kar pomeni, da posamezno obdelovalno leto vključuje dva zadnja meseca iz predhodnega leta in se končuje 31. oktobra. Kazalec se osvežuje letno za preteklo hidrološko leto.

Metodologija obdelave podatkov: Obnovljive količine podzemne vode so ocenjene z regionalnim vodno-bilančnim modelom GROWA-SI (FZ JÜLICH & ARSO), ki ob upoštevanju klimatskih pogojev, geološke zgradbe, vrste tal, rabe prostora, morfologije in hidrogeologije oceni letno realno evapotranspiracijo in izračuna posamezne komponente odtoka v hidrološkem letu. Model je umerjen s hidrometričnimi podatki za obdobje 1971-2000 iz programa državnega monitoringa voda z zagotovljeno kakovostjo po standardu ISO 9001:2000. Vodnobilančna komponenta podzemnega odtoka predstavlja obnovljeno količino podzemne vode v hidrološkem letu (v mm), prikazano kot raster v ločljivosti 100x100 metrov (Slika VD15-1) in kot agregirano povprečje za celotno območje Slovenije v hidrološkem letu (Slika VD15-2). Indeks s stalno osnovo povprečja obdobja 1981-2010 I n/81-10 za hidrološko leto n izrazimo kot I n/81-10 = X n *100 / X 81-10 

Datum zajema podatkov

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
08.04.2020
Avtor(ji)

Mišo Andjelov, Agencija RS za okolje