KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo količina letnih padavin rahlo povečala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj padavin pa bo poleti.  


Kazalec prikazuje gibanje letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961─2018. Poleg preteklih razmer smo povzeli tudi podnebne projekcije spremembe letnih padavin po kazalcih, ki sta jih objavili Agencija RS za okolje (za Slovenijo) in Evropska agencija za okolje (za Evropo).

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija, 2016). Spremljanje padavin ima pomembno vlogo za usmerjanje ukrepov v kmetijstvu, turizmu, energetiki, pri oskrbi s pitno vodo in za delovanje ekosistemov. Dnevne količine padavin so standardni meteorološki parameter, ki ga v Evropi sistematično beležijo že od leta 1860.

 


Grafi

Slika PP09-1: Letna višina padavin (v mm) v Sloveniji v obdobju 1961-2018
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Urad za meteorologijo, Agencija RS za okolje, 2019

Prikaži podatke
Kredarica [mm] Rateče [mm] Murska Sobota [mm] Novo mesto [mm] Ljubljana [mm]
1961 1983,50 1477,60 785,80 971,60 1371,50
1962 1796,30 1705,80 931,10 1201,50 1605,50
1963 2416 1804,80 831,70 1146,10 1430,60
1964 1738,10 1498,60 866,30 1319,40 1438
1965 2469,10 2289,90 1063,70 1341,40 1839,40
1966 1938,80 1711,10 969,80 1117,10 1300
1967 1835,50 1513,90 729,80 1019,40 1118,60
1968 2004,60 1657,30 612,40 881,50 1332,90
1969 1880,10 1806,70 786,90 1164,60 1444,70
1970 1701,70 1682,40 760,90 1159,70 1395,10
1971 1238,70 1272,70 563,20 854,60 1107,10
1972 1701,60 1691,70 1033,10 1389,70 1606,90
1973 2081,20 1607,40 808,90 837,20 1270,20
1974 1750,30 1358,70 911,80 1250 1412
1975 1999,40 1617,30 804,90 1025,30 1435,10
1976 1703,10 1480,10 750,90 1038,40 1424,60
1977 1699,90 1494,60 718,20 1108,50 1265,40
1978 2095,80 1735,90 676,10 947,70 1469,10
1979 2213,50 1892,30 912,40 1249,90 1474,70
1980 2099,10 1637,60 862 1247,30 1535
1981 1588,30 1312,10 767,50 1199,10 1402,30
1982 2324,60 1532,10 864,20 1181 1418,40
1983 1641,70 1199,90 634,30 944,10 1149,20
1984 2455,60 1496,50 740,60 1295,80 1423,70
1985 1874,10 1493,50 873,50 1257,20 1610,60
1986 2079,20 1191,80 787,60 1213 1265
1987 2799,40 1654,50 981,60 1232 1527,80
1988 2255,90 1191,20 721,90 1114,70 1178,30
1989 1899,90 1318,90 775,70 1228,50 1211,10
1990 2545,30 1552,70 900,40 1191,70 1331,30
1991 2148,20 1440,50 803,60 1140,20 1181,90
1992 2066,40 1482,80 688,90 1263,60 1432,50
1993 1801,50 1446 677,40 1188,10 1176,50
1994 1769,40 1326,60 989,20 1211,10 1406,70
1995 1679,70 1128,60 924 1405 1422,80
1996 1951,40 1596,60 1025,70 1245,10 1446,40
1997 1800,30 1195,40 691,70 990,70 1229,90
1998 2156,90 1400,70 839,10 1041 1359,20
1999 2376,10 1578,90 772,40 1299,40 1500,70
2000 2572,70 1891,10 650,60 826,70 1363,10
2001 2229,60 1439,50 643 1053,40 1327,70
2002 2093,10 1457,90 754,10 1379,20 1287,80
2003 1623,20 1652,50 514,70 886,40 1091
2004 2240,80 1637,50 803,60 1196,50 1696,10
2005 1751,80 1239,20 868,80 1381,60 1403,30
2006 1887 1175,40 852 1084,10 1140,80
2007 1761 1311 817 1114 1196
2008 2180 1911 708 1135 1490
2009 2259 1782 989 1066 1406
2010 2343 1703 876 1278 1798
2011 1497 1293 693 834 998
2012 2204 1700 782 1147 1340
2013 2176 1598 912 1259 1531
2014 2449 2084 1093 1482 1841
2015 1755 1233 690 1084 1106
2016 2295 1666 787 1146 1322
2017 2230 1936 892 1071 1531
2018 1740 1471 787 1106 1377
Slika PP09-2: Časovni potek spremembe letne višine padavin v Sloveniji do konca 21. stoletja
Slika PP09-3: Predvidena sprememba letnih, zimskih in poletnih padavin v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Slika PP09-4: Predvidena sprememba letnih in poletnih padavin v Evropi, v obdobju 2071-2100 (v %)
Opomba:

Predvidene spremembe letnih (levo) in poletnih (desno) padavin (%) v obdobju 2071-2100 v primerjavi z referenčnim obdobjem 1971-2000 za pesimistični scenarij RCP 8.5. Projekcije temeljijo na povprečju simulacij ansambla regionalnih podnebnih modelov (RCM) pobude EURO-CORDEX. 


Cilji

  • redno spremljanje gibanja padavin
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
  • zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje in izvajanje zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov

Spremljanje gibanja padavin je ključno za uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih. Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


V pretežnem delu države je bilo leto 2017 bolj namočeno kot v dolgoletnem povprečju obdobja 1981–2010. V večini zahodne polovice države so padavine dolgoletno povprečje presegle vsaj za 10 %. Leta 2018 so bile letne padavine  v mejah običajne spremenljivosti. Podrobno so podnebne razmere vsak mesec sproti opisane v mesečnem biltenu Naše okolje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje.

V Sloveniji so razlike v višini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše in poplave, obilne padavine lahko sprožijo plazenje zemljišča.

V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni na zahodu, severozahodu, jugu in skrajnem severovzhodu prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni.  

Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2013 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Poznati spremembe, ki so se že dogodile je pomembno za razumevanje podnebja, za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. V ta namen so izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

V nasprotju s temperaturo so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so te časovno in prostorsko bolj raznolike. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. Do leta 2100 je na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp pričakovan porast povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na obdobje 1981–2010, pri čemer je sprememba bolj zanesljiva v vzhodni polovici Slovenije. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 % več zimskih padavin. V ostalih letnih časih je smer in velikost spremembe padavin zelo odvisna od scenarija izpustov, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100. Podrobnejši rezultati so dosegljivi na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij.

Po kazalcu Evropske agencije za okolje je sprememba v povprečju padavin v obdobju 2071–2100 prikazana glede na povprečje obdobja 1971-2000 za bolj neugoden scenarij dviga koncentracije toplogrednih plinov (RCP8.5). V Sredozemlju se bo letna količina padavin zmanjšala, bolj izrazito poleti, ko bo zmanjšanje prizadelo celotno južno Evropo. Na severu Evrope se bodo padavine povečale, ne samo letno, ampak tudi poleti. Za Slovenijo te projekcije kažejo na rahlo povečanje letnih padavin in zmanjšanje v poletnem času.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.


Metodologija

Podatki za Slovenijo

Cilji povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)

Izvorna baza podatkov oz. vir: Arhiv meteoroloških podatkov ARSO
Skrbnik podatkov: Urad za meteorologijo Agencije RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 20.8. 2019
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2018, analize trendov pa za obdobje 1961-2011 oz. 1961-2013. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki v ta namen na Agenciji RS za okolje na uradu za meteorologijo vzdržujejo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih opazovalnih postaj. Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto; zavedati pa se moramo, da ti podatki niso primerni za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju ali za ocenjevanje globalnih podnebnih sprememb.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v mm.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo, poznati moramo tudi okolje merilnega mesta, način merjenja, vrsto instrumenta ter njegovo natančnost. Natančnost meritev in kakovost podatkov ustreza priporočilom Svetovne meteorološke organizacije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Podatki za svet

Cilji so povzeti po: Svetovna meteorološka organizacija: The global climate 2001-2010   

Izvorna baza podatkov oz. vir: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Skrbnik podatkov: Svetovna meteorološka organizacija, Evropska agencija za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. marec 2016
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno ali na vsakih nekaj let
Metodologija obdelave podatkov: Podatki so predstavljeni v % (spremembe padavin).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zbrani podatki morajo biti pravilno ovrednoteni, preverjeni, z zagotovljeno kakovostjo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije so na voljo
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO
  2. Evropska agencija za okolje, 2016, Projected change in annual and summer precipitation.
  3. Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes
  4. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)
  5. Ocena podnebnih  sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, Ljubljana, november 2018, izdajatelj: ARSO


Related indicators