Kazalec podaja letne padavinske ekstreme: največjo višino snežne odeje za šest krajev po Sloveniji ter trende v največji višini snežne odeje, višini novega snega in največji enodnevni višini padavin.

Prikazane so tudi predvidene spremembe v količini vode v novozapadlem snegu in največji enodnevni višini padavin. Po Evropski agenciji za okolje smo povzeli predvidene spremembe v številu dni s sneženjem in predvidene spremembe v obilnih padavinah pozimi in poleti.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

V tem stoletju opažamo čedalje več nevarnih vremenskih pojavov in sprememb v podnebju, ki imajo pogosto katastrofalne posledice (Svetovna meteorološka organizacija, The global climate 2001–2010, 2013). Ne samo večja pogostost ekstremnih pojavov, ampak tudi sodoben način življenja in nepremišljeni posegi v okolje botrujejo vse večji škodi, ki jo taki pojavi povzročajo.

Beležimo vedno več odstopanj od običajnih podnebnih razmer, kot smo jih imeli v primerjalnem obdobju 1961–1990.  Suše in poplave zaradi obilnih padavin postajajo vse pogostejše, močni nalivi in neurja z močnimi sunki vetra se v večjem ali manjšem obsegu zgodijo vsako leto.

Podatki o največji višini snežne odeje po nižinah kažejo tendenco upadanja, v visokogorju je spremenljivost iz leta v leto velika. Prav tako ne moremo sklepati, da pomanjkanje snega po nižinah pomeni tudi skromno snežno odejo v visokogorju. V visokogorju je bilo leto 2001 rekordno po višini snežne odeje, po nižinah pa je bila zima 2000/2001 običajna. Leta 2018 je bila snežna odeja v zahodnih Julijcih med obilnejšimi v zadnjih 30 letih (podobno leta 2009 in 2014). Kljub temu gre pričakovati, da bo v prihodnje snežna odeja skromnejša tako po nižinah kot tudi v gorah. Decembra leta 2015 se je prvič zgodilo, da so bila tla na Kredarici večino meseca kopna. Po nižinah je opazen trend upadanja snežne odeje v spomladanskih mesecih. Največ škode rastlinju povzročita pozno sneženje in pozeba. Tudi višina novega snega v obdobju 1961–2011 za večji del Slovenije kaže statistično značilen trend upadanja, ki na posameznih postajah doseže –20 %/desetletje. V visokogorju je upadanje najbolj izrazito pozimi, v nižinah pa spomladi.

Padavine so veliko bolj spremenljive kot temperatura (Svetovna meteorološka organizacija 2013). Padavinski režim se spreminja, kar vpliva tudi na pogostost dni s padavinami nad izbranimi pragovi. Regionalne razlike so lahko posledica različnega padavinskega režima. Poleg sprememb v letni skali so še pomembnejše spremembe v pogostosti in intenziteti po posameznih letnih časih.

Vsako leto nas prizadene več neurij z močnim vetrom, nalivi in tudi toča. Lokalno se pojavljajo tudi zelo intenzivne padavine v trajanju nekaj ur ali dan, morda dva, ki lahko povzročijo plazenje terena in lokalne poplave. Skoraj vsako leto imamo kakšno epizodo močnega vetra, ki odkriva strehe in lomi drevesa. Katastrofalne suše in poplave postajajo vse pogostejše, včasih nas prizadenejo tudi v zaporednih letih. Pretirana moča in suša se lahko pojavita v istem letu. Med ekstremnimi dogodki v letu 2016 je potrebno izpostaviti mraz, pozebo in sneženje med 25. in 30. aprilom. V letu 2018 smo zabeležili več neurij v spomladanskem času.

Eden najbolj uporabljenih kazalnikov za opis pojavnosti izjemnih obilnih padavin je letna največja dnevna višina padavin. Letni višek dnevne višine padavin lahko nastane v vseh letnih časih, a je v nekaterih pogostejši in drugih redkejši. V zahodni polovici Slovenije je letni višek najpogostejši jeseni, proti vzhodu pa se veča delež poletnih dogodkov, ki marsikje prevladajo nad jesenskimi. V obdobju 1961-2011 je trend v največji dnevni višini padavin na večini postaj statistično neznačilen.

Urad za meteorologijo že vrsto let objavlja opise izrednih vremenskih dogodkov na spletni strani Izredni dogodki (ARSO, 2019). Opisi vsebujejo podrobno analizo vremenskega stanja, ki je privedlo do izrednega dogodka, primerjavo izmerjenih vrednosti z arhivskimi in oceno povratne dobe za izmerjene vrednosti.

Z namenom prilagajanja na ekstremne padavinske dogodke v prihodnosti so bile na Agenciji RS za okolje izdelane podnebne projekcije za padavinske kazalnike do konca 21. stoletja.

Voda v snegu je pomemben podatek za ocene snežnih obtežb. Projekcije količine vode v novozapadlem snegu do konca 21. stoletja v Sloveniji kažejo upadanje. Ob koncu stoletja bi odvisno od izbire scenarija na nižjih nadmorskih višinah lahko beležili med približno 10 in 80 % manj vode v novozapadlem snegu, v visokogorju do 40 % manj.

V Evropi gre v prihodnjih desetletjih pričakovati spremembe v snežnem pokrovu, kar bo vplivalo na albedo površine tal, vodne zaloge, rastlinstvo in živalstvo, ekološko stanje, kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, zimske športe, promet in proizvodnjo energije.

Podnebne projekcije izjemnih padavinskih dogodkov kažejo, da se bo njihova intenziteta povečala. Na letni ravni se v večjem delu kaže trend naraščanja največje dnevne višine padavin, po scenariju izpustov RCP4.5 za do približno 2 mm/desetletje, po scenariju izpustov RCP8.5 pa tudi do več kot 4 mm/desetletje. Na sezonski ravni so trendi največji za jesen in zimo.