KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti.  


Kazalec prikazuje gibanje letnih količin padavin v izbranih krajih v Sloveniji v obdobju 1961─2022. Poleg preteklih razmer smo povzeli tudi podnebne projekcije spremembe letnih padavin po kazalcih, ki sta jih objavili Agencija RS za okolje (za Slovenijo) in Evropska agencija za okolje (za Evropo).

Svetovno podnebje je zelo pomemben dejavnik v razvoju človeške civilizacije. Podnebje se spreminja hitreje, kot se je v preteklosti človeške vrste, in podnebne spremembe veljajo za enega največjih sodobnih izzivov, pred katerimi se je znašlo človeštvo (Svetovna meteorološka organizacija, 2016). Spremljanje padavin ima pomembno vlogo za usmerjanje ukrepov v kmetijstvu, turizmu, energetiki, pri oskrbi s pitno vodo in za delovanje ekosistemov. Dnevne količine padavin so standardni meteorološki parameter, ki ga v Evropi sistematično beležijo že od leta 1860.


Grafi

Slika PP09-1: Letna višina padavin (v mm) v Sloveniji v obdobju 1961-2022
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2023

Prikaži podatke
Kredarica [mm] Rateče [mm] Murska Sobota [mm] Novo mesto [mm] Ljubljana [mm]
1961 2345,30 1531,60 785,80 1024,80 785,80
1962 2114,10 1767,60 931,10 1260,90 931,10
1963 2800,30 1870,40 831,70 1229 831,70
1964 2014,90 1553,30 876,30 1370,60 876,30
1965 2862,10 2373,50 1066,70 1369,70 1066,70
1966 2247,30 1744,50 969,80 1141,10 969,80
1967 2139,70 1569,90 784,30 1040,50 784,30
1968 2301,30 1717,30 612,40 900,10 612,40
1969 2179,70 1872,50 786,90 1203,90 786,90
1970 1973 1743,60 760,90 1183,70 760,90
1971 1435,90 1318,60 563,20 872,20 563,20
1972 1972,40 1753 1033,10 1416,20 1033,10
1973 2412,70 1730,30 808,90 854,90 808,90
1974 2030,30 1408 911,80 1275,40 911,80
1975 2317,90 1700,70 804,90 1046,60 804,90
1976 1974,50 1534,10 750,90 1059,90 750,90
1977 1971 1549,10 718,20 1131,70 718,20
1978 2428,60 1798,90 676,10 967 676,10
1979 2566,20 1961 912,40 1276,30 912,40
1980 2011,40 1697 862 1273,50 862
1981 1523,20 1359 767,50 1224,20 767,50
1982 2227,80 1588,30 864,20 1205,20 864,20
1983 1573,80 1243,30 634,30 963,60 634,30
1984 2353,20 1661,50 740,60 1322,40 740,60
1985 1795,40 1697,60 883,40 1283,40 883,40
1986 1991,70 1323,10 787,60 1121,20 787,60
1987 2682,50 1837 981,60 1143,10 981,60
1988 2161,50 1323 721,90 1030,90 721,90
1989 1820,70 1464 775,70 1135,10 775,70
1990 2438,60 1724,40 900,40 1101,50 900,40
1991 2057,90 1599,30 803,60 1053,60 803,60
1992 2066,40 1646,30 688,90 1167,50 688,90
1993 1801,50 1605,50 687,40 1098,30 687,40
1994 1769,40 1472,70 989,20 1119,50 989,20
1995 1679,70 1253,30 924 1298,90 924
1996 1951,40 1772,90 1025,70 1151,60 1025,70
1997 1800,30 1327,90 691,70 990,70 691,70
1998 2156,90 1555,50 839,10 1041 839,10
1999 2376,10 1578,90 772,40 1299,40 772,40
2000 2572,70 1891,10 650,60 826,70 650,60
2001 2229,60 1439,50 643 1053,40 643
2002 2093,10 1457,90 754,10 1379,20 754,10
2003 1623,20 1652,50 514,70 886,40 514,70
2004 2240,80 1637,50 803,60 1196,50 803,60
2005 1751,80 1239,20 868,80 1381,60 868,80
2006 1887 1175,40 852 1084,10 852
2007 1761,40 1310,50 816,80 1113,50 816,80
2008 2179,70 1910,50 708,10 1134,50 708,10
2009 2259,10 1781,50 989 1066,10 989
2010 2342,70 1703,40 876,20 1278,40 876,20
2011 1497,10 1292,60 692,80 834,40 692,80
2012 2203,90 1700,40 781,60 1146,60 781,60
2013 2176,20 1598,30 912 1259,30 912
2014 2449,10 2084,10 1093 1482,40 1093
2015 1755,10 1232,80 690,40 1084,20 690,40
2016 2289,90 1665,70 787,30 1146,20 787,30
2017 2229,50 1965,50 930,30 1119,50 930,30
2018 1740 1503,80 824,70 1164,80 824,70
2019 2440,10 1869 896,30 1214,20 896,30
2020 2375,50 1838,70 849,40 1048,70 849,40
2021 1939,20 1500,80 824,90 1022,20 824,90
2022 1719 1157,70 704 1141,90 704
Slika PP09-2: Časovni potek spremembe letne višine padavin v Sloveniji do konca 21. stoletja
Viri:

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018

Slika PP09-3: Predvidena sprememba letnih, zimskih in poletnih padavin v Sloveniji in pripadajoča zanesljivost spremembe
Viri:

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, 2018

Slika PP09-4: Predvidena sprememba letnih in poletnih padavin v Evropi v obdobju 2071-2100 (v %)
Viri:

EEA, Pojected change in annual and summer precipitation, 2019

Opomba:

Predvidene spremembe letnih (levo) in poletnih (desno) padavin (%) v obdobju 2071-2100 v primerjavi z referenčnim obdobjem 1971-2000 za pesimistični scenarij RCP 8.5. Projekcije temeljijo na povprečju simulacij ansambla regionalnih podnebnih modelov (RCM) pobude EURO-CORDEX. 


Cilji

  • redno spremljanje gibanja padavin
  • ugotavljanje dolgoročnejših sprememb v okolju
  • zbiranje informacij za oceno sprememb v podnebju
  • priprava strokovnih podlag za zmanjševanje morebitnih negativnih posledic
  • zagotavljanje strokovnih podlag za načrtovanje in izvajanje zaščite, pripravljenosti ter sodelovanja različnih sektorjev pri zagotavljanju ustreznih prilagoditvenih ukrepov

 

Spremljanje gibanja padavin je ključno za uvajanje ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih. Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


Na ravni države je bilo leto 2022 podpovprečno namočeno. Kazalnik višine padavin je znašal okrog 86 %, kar uvršča leto 2022 med šest najbolj suhih od leta 1961. Prostorsko gledano je bilo leto 2022 najbolj suho v severozahodnih dveh tretjinah države, kjer je padlo večinoma 80 % običajne količine padavin ali manj. Glede na povprečje obdobja 1981–2010 so bili vsi prvi trije letni časi (zima, pomlad in poletje) podpovprečno namočeni, najbolj suho je bilo poletje, ki je prejelo okrog 59 % običajne količine padavin in sodi med tri najbolj suha poletja od leta 1961. Jesen je bila nadpovprečno namočena. Podrobno so podnebne razmere vsak mesec sproti opisane v mesečnem biltenu Naše okolje, ki ga izdaja Agencija RS za okolje.

V Sloveniji so razlike v višini padavin med regijami zelo velike, saj v Julijskih Alpah dosegajo povprečne letne padavine na posameznih območjih 3.500 mm, proti vzhodu pa hitro pojemajo, tako da je na skrajnem vzhodu Prekmurja letno povprečje pod 800 mm. Na državni ravni se je letna višina padavin v obdobju 1961–2011 zmanjšala za 2 do 4 %. Upad je bil večji v zahodni in južni Sloveniji. Približno polovico zmanjšanja lahko pripišemo pomladi, v ostalih letnih časih pa je sprememba precej manjša. Za razliko od temperaturnih trendov so padavinski mnogo bolj raznoliki, predvsem med pokrajinami je spremenljivost večja. Več preglavic kakor spremenljivost letnih padavin nam povzročajo odkloni od povprečja v krajših časovnih intervalih, kakršna so nekajdnevna obdobja, meseci ali letni časi. Posledice večjih odklonov od običajnih vrednosti se lahko kažejo kot suše in poplave, obilne padavine lahko sprožijo plazenje zemljišča.

V poletnih mesecih se trendi po območjih razlikujejo, na severu so večinoma pozitivni, drugod negativni, najbolj očitno na alpsko-dinarski pregradi. Jeseni na zahodu, severozahodu, jugu in skrajnem severovzhodu prevladuje negativen trend. V zimskih mesecih so trendi prav tako šibki in prostorsko neenotni. Lokalno še vedno prevladuje vpliv naravne spremenljivosti podnebja nad dolgoročnimi trendi. Podatki o podnebnih trendih v Sloveniji obdobju 1961–2011 so dosegljivi na spletni strani Agencije RS za okolje.

Poznati spremembe, ki so se že dogodile je pomembno za razumevanje podnebja, za prilagajanje na spremembe, ki se bodo šele zgodile pa je bistveno predvideti prihodnji razvoj podnebja. V ta namen so izdelane projekcije prihodnjega razvoja podnebja.

V nasprotju s temperaturo so scenariji za spremembe padavin manj zanesljivi, saj so te časovno in prostorsko bolj raznolike. Višina padavin na letni ravni in pozimi se bo po zmerno optimističnem in pesimističnem scenariju izpustov sredi ali konec 21. stoletja znatno povečala. Do leta 2100 je na celotnem območju Slovenije z izjemo Julijskih Alp pričakovan porast povprečnih letnih padavin za približno 10 % glede na obdobje 1981–2010, pri čemer je sprememba bolj zanesljiva v vzhodni polovici Slovenije. Še bolj se bodo padavine povečale pozimi, nekoliko bolj na vzhodu države. Že v sredini stoletja se bodo v vzhodni Sloveniji zimske padavine povečale do 40 %, do konca stoletja pa bo v primeru pesimističnega scenarija izpustov tudi več kot 60 % več zimskih padavin. V ostalih letnih časih je smer in velikost spremembe padavin zelo odvisna od scenarija izpustov, spremembe pa so večinoma manjše od naravne spremenljivosti.

Predstavljeni rezultati veljajo za scenarija izpustov RCP4.5 in RCP8.5. Zmerno optimistični scenarij RCP4.5 z začetkom druge polovice 21. stoletja predvideva postopno zmanjševanje izpustov in ustalitev sevalnega prispevka kmalu po letu 2100. Pesimistični scenarij RCP8.5 brez blaženja podnebnih sprememb predvideva visok izpust toplogrednih plinov in posledično naraščanje njihove vsebnosti tudi po letu 2100. Podrobnejši rezultati so dosegljivi na spletni strani ARSO v publikaciji Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja in v Atlasu podnebnih projekcij.

Po kazalcu Evropske agencije za okolje je sprememba v povprečju padavin v obdobju 2071–2100 prikazana glede na povprečje obdobja 1971-2000 za bolj neugoden scenarij dviga koncentracije toplogrednih plinov (RCP8.5). V Sredozemlju se bo letna količina padavin zmanjšala, bolj izrazito poleti, ko bo zmanjšanje prizadelo celotno južno Evropo. Na severu Evrope se bodo padavine povečale, ne samo letno, ampak tudi poleti. Za Slovenijo te projekcije kažejo na rahlo povečanje letnih padavin in zmanjšanje v poletnem času.

Zelo verjetno je prav v dejavnostih, ki so povezane s posledicami spremenljivosti padavin, naša ranljivost za podnebne spremembe največja. Dodatno jo stopnjujejo tudi premalo premišljeni posegi v okolje in preskromna sredstva, ki jih država namenja upravljanju z vodami z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti. Pogrešamo tudi državno strategijo prilagajanja na podnebne spremembe.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17). Svetovna meteorološka organizacija: The global climate 2001-2010.      

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 1961-2022, analize trendov pa za obdobje 1961-2011. Osnova za izdelavo vremenskih napovedi in podnebnih analiz so kakovostni podatki v ta namen na Agenciji RS za okolje na uradu za meteorologijo vzdržujejo mrežo meteoroloških postaj. Najpopolnejši nabor opazovanj in meritev imajo meteorološke postaje, ki so namenjene izdelavi napovedi in sprotnemu obveščanju javnosti, njihove podatke posredujemo tudi v mednarodno izmenjavo. Vremenske pa tudi podnebne razmere se v tako razgibanem površju, kot je slovensko, opazno spreminjajo že na razmeroma kratkih razdaljah. Zato je merilna mreža za spremljanje podnebnih razmer gostejša. Za prikaz razmer smo izbrali nekaj značilnih opazovalnih postaj. Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Rateče pa so merilna postaja, kjer so razmere v okolici merilnega mesta že več desetletij brez večjih sprememb. Ta postaja je reprezentativna za dolinski svet severne Slovenije, Murska Sobota pa za ravninski svet severovzhodne Slovenije, kjer je podnebna celinska nota v državi najbolj izražena. Novo mesto je značilen predstavnik podnebnih razmer na Dolenjskem. Okolica merilnega mesta v Ljubljani se je v zadnjih desetletjih močno spreminjala, a kljub temu so podatki reprezentativni za podnebne razmere v Ljubljani, ki je naša prestolnica in največje mesto. S postopkom homogenizacije so bili odstranjeni umetni vplivi, ki ne predstavljajo podnebnega signala, zato so ti podatki primerni tudi za opis spreminjanja podnebnih razmer na širšem območju.
Metodologija obdelave podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni v mm. Vsi predstavljeni podatki so homogenizirani.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Letna višina padavin(v mm) v Sloveniji

mm

Arhiv meteoroloških podatkov ARSO, Agencija RS za okolje, 2023

1961-2022

Jeseni tekočega leta za preteklo leto

letno

19.06.2023

da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Agencija RS za okolje, Naše okolje, mesečni bilten ARSO.
  2. Evropska agencija za okolje, 2019. Projected change in annual and summer precipitation.
  3. Svetovna meteorološka organizacija, 2013. The global climate 2001-2010, Decade of climate extremes
  4. Zakon o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi, (Uradni list RS, št. 60/17)
  5. Agencija RS za okolje, 2018. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Ljubljana, november 2018.


Related indicators