Bilančni presežek dušika (N) v kmetijstvu predstavlja v skladu z OECD-Eurostat metodologijo (2013) razliko med vnosom N na kmetijska zemljišča in odvzemom N s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Razlikujemo bruto in neto bilančni presežek.

Bruto bilančni presežek je razlika med skupnim vnosom in odvzemom N. Skupen (bruto) vnos N predstavljajo naslednji viri: N, ki ga izločijo rejne živali, N v mineralnih gnojilih, biološka fiksacija N z metuljnicami, depozicija (nanos) atmosferskega N, N iz drugih organskih gnojil (komposti, blata čistilnih naprav...) ter N, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem N predstavljajo pospravljeni rastlinski pridelki.

Neto bilančni presežek se nanaša predvsem na N, ki je na voljo za rast kmetijskih rastlin (neto vnos). Neto vnos izračunamo tako, da od skupnega (bruto) vnosa odštejemo N ki se izgubi v zrak iz hlevov, gnojišč, na paši, pri in zaradi gnojenja z mineralnimi, živinskimi in drugimi organskimi gnojili, zaradi razpadanja žetvenih ostankov v tleh in zaradi obdelave histosolov. Gre za N, ki se v zrak izgubi z izpusti amonijaka (NH₃), didušikovega oksida (N₂O) in dušikovih oksidov (NO_X).

Bruto in neto bilančne presežke N smo izrazili v tonah N na ravni države in v kilogramih N na hektar kmetijske zemlje v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2017. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema N ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).

Trajnostno gospodarjenje z dušikom je med najpomembnejšimi izzivi sodobnega kmetovanja. Po eni strani je nujno potrebno za pridelovanje hrane, po drugi strani pa škodljive dušikove spojine uhajajo v okolje in s tem ogrožajo zdravje ljudi in živali ter življenjski prostor rastlin. Izgub dušika iz kmetijstva ne moremo v celoti preprečiti, lahko pa jih znatno zmanjšamo.

Bruto bilančni presežek predstavlja okoljsko grožnjo, saj se le-ta lahko izpira v vode ali v različnih oblikah reaktivnega N konča v zraku. Neto bilančni presežek predstavlja predvsem grožnjo za vode. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno grožnjo, saj pri oceni bilančnih presežkov niso upoštevani neškodljivi izpusti N v molekularni obliki (N2), niti morebitno povečevanje zalog N v tleh.

V obdobju 1992–2017 se je skupni vnos dušika (N) na kmetijska zemljišča zmanjšal od 89.850 ton N na 75.197 ton N, oziroma za 16 %. Zmanjšal se je tudi vnos N na hektar kmetijske zemlje v uporabi in sicer od 162 kg N/ha na 156 kg N/ha, oziroma za 4 %. Glavna vira vnosa N so živinska in mineralna gnojila, ki so v obravnavanem obdobju povprečno prispevala 49 in 39 % vnosa N. Ostali viri so manj pomembni: atmosferska depozicija prispeva k skupnemu vnosu N 10 %, biološka fiksacija pri metuljnicah 2 %, vnos N s semeni in sadikami pa 0,4 %. Glavni vzrok za zmanjšanje vnosa N v obdobju 1992–2017 je 30 %-no zmanjšanje porabe N iz mineralnih gnojil. Vnos N iz živinskih gnojil se je zmanjšal za 8 %. Zaradi zmanjšanih površin kmetijskih zemljišč v uporabi, se je v tem obdobju za 13 % zmanjšal tudi vnos atmosferskega N ter vnos N s semeni in sadikami. V obdobju 1992–2017 se je zaradi povečanega obsega pridelovanja metuljnic povečal le vnos N z biološko fiksacijo in sicer za 90 %.

Odvzem N s pridelki je bil v obdobju 1992–2017 zelo raznolik. Znašal je med 28.752 in 55.437 t na leto. Odvzem N na hektar kmetijske zemlje v uporabi je v omenjenem obdobju znašal med 52 in 116 kg na leto. Tako velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami, saj je za sušna leta zaradi manjših pridelkov značilen precej manjši odvzem N. Glavni vir odvzema N predstavlja trajno travinje (64 %), sledijo žita (19 %), zelena krma z njiv (12 %). Ostali kmetijski pridelki (korenovke, gomoljnice, sadje, zelenjadnice, stročnice ter industrijske rastline) skupaj predstavljajo 5 % odvzema N.

Bruto bilančni presežek N je v obdobju 1992–2017 znašal med 42 in 110 kg N/ha. Največje presežke (več kot 80 kg N/ha) smo zabeležili v sušnih letih 1992, 1993, 2000, 2001 in 2003, ko so se je zaradi sušnih razmer zmanjšali pridelki kmetijskih rastlin in s tem tudi odvzem N. Analiza trenda je pokazala, da se je bruto bilančni presežek N v obdobju 1992–2017 zmanjševal (1,5 kg N/ha na leto, v celotnem obdobju za 44 %). Zmanjševal se je tudi neto presežek (1,4 kg/ha na leto, v celotnem obdobju za 72 %). Manjša presežka kažeta na boljše gospodarjenje z N in posledično na zmanjšanje izpustov N spojin v okolje. Če smo v obdobju 1992–2003 s kmetijskih zemljišč s pridelki odnesli 52 % vnesenega N, smo v obdobju 2004–2017 ta odstotek povečali na 66 %, v posameznih letih pa tudi presegli 70 %. V zadnjem petletnem obdobju (2013–2017) je bil povprečen bruto bilančni presežek 53 kg N, neto bilančni presežek pa 21 kg N/ha.

V obdobju 2006–2015 je Slovenija izkazovala malenkost večji povprečni bruto bilančni presežek dušika (54 kg N/ha) kot države članice EU (50 kg N/ha). To je med drugim tudi posledica velikega deleža travinja v strukturi kmetijskih zemljišč in s tem povezano razvito živinorejo, za katero so značilne obsežne emisije dušikovih spojin v zrak.