V Sloveniji obdelujemo nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) njiv na prebivalca, kar je manj kot polovica povprečja za države članice Evropske unije (EU), ki znaša 20 arov njiv na prebivalca (podatki za leto 2019). Ta površina se med leti 2000 in 2019 ni bistveno spremenila, kar kaže na to, da Slovenija ohranja svoj pridelovalni potencial.
Kmetijska zemljišča predstavljajo osnovni vir za zagotavljanje prehranske varnosti v državi. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev. Prikazani so podatki o površinah njiv na prebivalca Slovenije za obdobje 2000–2020 ter podana primerjava z ostalimi državami Evropske unije za izbrana leta (2000, 2010, 2019). Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.
SURS, 2018, 2019; Eurostat, 2018, 2019; prepračuni KIS
Slovenija [ha] | EU–28 [ha] | |
---|---|---|
2000 | 0,09 | 0,22 |
2001 | 0,09 | 0,22 |
2002 | 0,08 | 0,21 |
2003 | 0,09 | 0,21 |
2004 | 0,09 | 0,21 |
2005 | 0,09 | 0,20 |
2006 | 0,09 | 0,21 |
2007 | 0,09 | 0,20 |
2008 | 0,09 | 0,20 |
2009 | 0,09 | 0,20 |
2010 | 0,08 | 0,21 |
2011 | 0,08 | 0,21 |
2012 | 0,08 | 0,21 |
2013 | 0,08 | 0,21 |
2014 | 0,08 | 0,21 |
2015 | 0,08 | 0,21 |
2016 | 0,08 | 0,21 |
2017 | 0,08 | 0,21 |
2018 | 0,08 | 0,20 |
2019 | 0,08 | 0,20 |
2020 | 0,08 |
Eurostat, 2021; preračuni KIS
2019: Podatek za površine njiv za Portugalsko ni na voljo, zato je skupna površina njiv za to leto za EU–28 ustrezno manjša.
2000 [ha] | 2010 [ha] | 2019 [ha] | |
---|---|---|---|
Malta | 0,02 | 0,02 | 0,02 |
Nizozemska | 0,06 | 0,06 | 0,06 |
Belgija | 0,08 | 0,08 | 0,08 |
Slovenija | 0,09 | 0,08 | 0,08 |
Združeno kraljestvo | 0,11 | 0,10 | 0,09 |
Irska | 0,28 | 0,10 | 0,09 |
Portugalska | 0,17 | 0,11 | np |
Luksemburg | 0,16 | 0,12 | 0,10 |
Ciper | 0,13 | 0,10 | 0,11 |
Italija | 0,15 | 0,12 | 0,12 |
Nemčija | 0,14 | 0,14 | 0,14 |
Avstrija | 0,17 | 0,16 | 0,15 |
Grčija | 0,20 | 0,17 | 0,17 |
Hrvaška | 0,19 | 0,21 | 0,20 |
Češka | 0,30 | 0,24 | 0,23 |
Slovaška | 0,27 | 0,25 | 0,25 |
Švedska | 0,29 | 0,28 | 0,25 |
Španija | 0,33 | 0,27 | 0,26 |
Francija | 0,30 | 0,29 | 0,27 |
Poljska | 0,37 | 0,29 | 0,29 |
Finska | 0,42 | 0,42 | 0,41 |
Danska | 0,46 | 0,44 | 0,41 |
Madžarska | 0,44 | 0,43 | 0,44 |
Romunija | 0,42 | 0,45 | 0,46 |
Bolgarija | 0,42 | 0,43 | 0,49 |
Estonija | 0,60 | 0,48 | 0,52 |
Latvija | 0,41 | 0,55 | 0,69 |
Litva | 0,48 | 0,68 | 0,79 |
EU–28 | 0,23 | 0,21 | 0,20 |
Eurostat; preračuni KIS, 2021 (16. 04. 2021)
2000 [ha] | 2010 [ha] | 2016 [ha] | |
---|---|---|---|
Malta | np | 0,96 | 1,05 |
Slovenija | 2,19 | 2,88 | 3,17 |
Romunija | np | 3,01 | 3,29 |
Ciper | np | 5,35 | 5,06 |
Grčija | 4,56 | 5,49 | 5,95 |
Portugalska | 5,61 | 5,80 | 6,30 |
Hrvaška | np | 4,81 | 8,58 |
Poljska | np | 7,99 | 8,85 |
Italija | 5,94 | 8,46 | 10,12 |
Bolgarija | np | 12,46 | np |
Litva | np | 11,51 | 16,16 |
Madžarska | 6,31 | 11,96 | 16,44 |
Avstrija | 11,15 | 16,40 | 19,38 |
Irska | 15,21 | 15,35 | 22,45 |
Nizozemska | 14,44 | 21,18 | 24,39 |
Španija | 18,63 | 24,35 | 25,95 |
Latvija | 7,32 | 19,86 | 26,23 |
Belgija | 17,91 | 24,13 | 26,35 |
Švedska | 33,99 | 38,16 | 42,55 |
Luksemburg | 29,51 | 39,49 | 43,04 |
Finska | 27,25 | 35,74 | 43,91 |
Nemčija | 33,16 | 51,66 | 57,24 |
Francija | np | 51,55 | 57,51 |
Združeno kraljestvo | 54,88 | 65,35 | 67,04 |
Estonija | np | 49,42 | 72,27 |
Slovaška | 28,12 | 70,27 | 74,15 |
Danska | 44,70 | 64,74 | 75,90 |
Češka | np | 167,83 | 145,40 |
EU–28 | 13,28 | 12,78 | 14,76 |
Eurostat; preračuni KIS, 2021 (16. 04. 2021)
Njive [%] | Trajni nasadi [%] | Trajno travinje [%] | |
---|---|---|---|
Irska | 9,38 | 0,03 | 90,58 |
Portugalska | 28,65 | 19,36 | 51,54 |
Slovenija | 35,86 | 5,49 | 58,37 |
Združeno kraljestvo | 36,77 | 0,23 | 63,00 |
Grčija | 38,70 | 20,32 | 40,83 |
Luksemburg | 47,44 | 1,18 | 51,37 |
Španija | 49,35 | 17,86 | 32,79 |
Avstrija | 50,36 | 2,50 | 47,11 |
Hrvaška | 56,41 | 4,60 | 38,87 |
Italija | 56,71 | 17,47 | 25,66 |
Nizozemska | 57,24 | 2,13 | 40,63 |
Romunija | 62,49 | 2,41 | 33,96 |
Belgija | 63,16 | 1,51 | 35,33 |
Latvija | 66,53 | 0,39 | 32,82 |
Francija | 65,61 | 3,44 | 30,93 |
Estonija | 68,99 | 0,35 | 30,58 |
Nemčija | 70,71 | 1,21 | 28,07 |
Slovaška | 71,25 | 0,97 | 27,76 |
Češka | 71,58 | 1,08 | 27,35 |
Bolgarija | 72,22 | 2,23 | 25,46 |
Litva | 72,84 | 0,87 | 26,29 |
Poljska | 75,01 | 2,73 | 22,04 |
Ciper | 75,27 | 23,46 | 1,23 |
Malta | 81,48 | 11,72 | 0 |
Madžarska | 81,83 | 3,22 | 14,77 |
Švedska | 84,91 | 0,13 | 14,96 |
Danska | 90,31 | 1,06 | 8,63 |
Finska | 98,67 | 0,17 | 1,17 |
EU–28 | 59,58 | 34,21 | 6,07 |
V Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« je zapisano:
Površina njiv v Sloveniji se med leti 2000 in 2020 ni bistveno spremenila. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) o rabi kmetijskih zemljišč je bilo v Sloveniji v letu 2020 nekaj več kot 176 tisoč hektarov njiv, kar je 3 % več kot v letu 2000. V Sloveniji je v letu 2020 živelo skoraj dva milijona sto tisoč ljudi, kar je 108 tisoč oziroma okoli 5 % več kot leta 2000.
V letu 2000 je povprečna površina njiv na prebivalca zanašala zgolj nekaj več kot 8 arov (0,08 hektara) in se v celotnem obravnavanem obdobju 2000–2019 praktično ni spremenila.
V primerjavi z drugimi državami članicami Evropske Unije se Slovenija uvršča v krog držav z najmanjšo površino njiv na prebivalca (v 2019: Malta: 2 ara/prebivalca, Nizozemska: 6 arov/prebivalca). V letu 2019 so največjo površino njiv na prebivalca imele baltske države (Litva (79 arov/prebivalca), Latvija (69 arov/prebivalca) in Estonija 52 arov/prebivalca).
V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2019 površina njiv na prebivalca v Litvi povečala za 65 %, v Latviji pa kar za 69 %. V obravnavanem obdobju 2000–2019 je največji padec površine njiv na prebivalca zabeležila Irska. V letu 2019 so na Irskem obdelovali le 9 arov njiv na prebivalca, kar je več kot dve tretjini manj kot v letu 2000, ko so imeli 28 arov na prebivalca.
Po podatkih popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2016 v strukturi rabe kmetijskih zemljišč v uporabi v EU–28 v povprečju obsegajo njive 60 %, travniki in pašniki 34 % in trajni nasadi dobrih 6 %. Deleži posameznih vrst rabe se pomembno razlikujejo med državami članicami EU. Slovenija, ki ima v strukturi rabe le dobro tretjino vse kmetijske zemlje v uporabi, sodi skupaj z Irsko in Portugalsko v krog držav, ki imajo najmanjši delež njiv. Največji delež njiv v strukturi rabe kmetijskih zemljišč pa imajo v skandinavskih državah (Finska, Švedska, Danska), kjer znaša delež njiv 85 % in več.
Razlike se kažejo tudi v povprečni površini posameznih rab na kmetijsko gospodarstvo. Leta 2016 je povprečno kmetijsko gospodarstvo v državah EU–28 obdelovalo 14,8 ha njiv, 2,7 ha trajnih nasadov in 13,5 ha trajnega travinja. V Sloveniji povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje skoraj petkrat manjšo površino njiv (3,2 ha njiv/kmetijsko gospodarstvo). To Slovenijo uvršča skupaj z Malto in Romunijo med države z najmanjšo povprečno površino njiv na kmetijsko gospodarstvo v EU–28. Največjo površino njiv na kmetijsko gospodarstvo imajo na Češkem, kjer obdelujejo kar 145,7 ha njiv.
Cilji povzeti po:
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Rastlinska pridelava (Metodološko poročilo SURS: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8196)
Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov. Njive so površine, ki jih najmanj na pet let preorjemo in so namenjene pridelavi poljščin, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin ipd. Med njive spadajo tudi vrtovi in površine, ki niso obdelane zaradi prahe ali jih bodo posejali ali posadili šele po 1. juniju (zelje, krmna pesa in koleraba). Njivske površine so tudi deteljišča in lucernišča, travnate površine, ki se po petih letih preorjejo ter hmeljišča.
Prebivalstvo (Metodološko pojasnilo SURS: https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/7808)
Podatki o številu se zbirajo v podatkovno bazi SiStat: Prebivalstvo - Število in sestava prebivalstva -
Osnovni podatki o prebivalstvu, kjer se objavljajo absolutni podatki na ravni Slovenije in tudi na ravni nižjih prostorskih enot.
Struktura kmetijskih gospodarstev (Metodološko pojasnilo SURS:
https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8225
Podatki o številu kmetijskih gospodarstev in rabi kmetijskih zemljišč se zbirajo v okviru statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev (vzorčna raziskovanja med dvema popisoma) oziroma Popis kmetijstva (vsakih deset let).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za Slovenijo so povzeti iz spletne strani SURS Si-stat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.
Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje). Izračunan je kot delež in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi. Ti podatki so povzeti iz spletne strani Eurostat.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Površina njiv |
ha |
SURS - SiStat: Tabela 1502401S: Skupine zemljiških kategorij in njivskih posevkov (ha), Slovenija, letno |
2000–2020 |
Končni podatki za prejšnje leto: v tekočem letu. |
Letno |
16. 4. 2021 |
Da |
Prebivalstvo – 1. januar |
število |
SURS - SiStat: Tabela H129S: Prebivalstvo, naravno in selitveno gibanje, Slovenija, letno |
2000–2019 |
Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom. |
dvakrat letno |
16. 4. 2021 |
Da |
2020 |
Podatki za 1. januar s 4 mesečnim zamikom. |
dvakrat letno |
10. 5. 2021 |
Da |
|||
Raba kmetijskih zemljišč v Sloveniji |
% |
Eurostat: |
2000, 2010, 2016 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016) |
Ob popisu |
16 .4. 2021 |
Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. Nekateri podatki se razlikujejo od podatkov, objavljenih v okviru celotne rastlinske pridelave za določeno leto, ker so bili dopolnjeni s podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov. |
Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji |
% |
Eurostat: |
2000, 2010, 2016 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016) |
Ob popisu |
16 .4. 2021 |
Da, podatki so primerljivi. Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice. |
Opredelitev kazalca:
Relevantnost kazalca: 2, 3
1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno
1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3=interni podatki
1=vsaj 10-leten niz podatkov
2=vsaj 5-leten niz podatkov
3=manj kot 5-leten niz podatkov
1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni
Drugi podatki
Metodologija zbiranja podatkov:
Metapodatki – statistični podatki o rastlinski pridelavi (Crop Production Statistics:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/apro_cp_esms.htm):
Podatki o rabi njivskih površin v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali NUTS 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.
Metapodatki – prebivalstvo (Population:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/demo_pop_esms.htm):
Podatke o številu prebivalcev na Eurostat posredujejo države članice. Priporočena opredelitev je običajno prebivajoče prebivalstvo“ in predstavlja število prebivalcev določenega območja na dan 1. januarja zadevnega leta (ali v nekaterih primerih 31. decembra prejšnjega leta). Vendar pa lahko prebivalstvo, ki ga države posredujejo, temelji bodisi na podatkih zadnjega popisa, prilagojenih s komponentami sprememb prebivalstva, proizvedenih od zadnjega popisa, bodisi na podlagi registrov prebivalstva.
Metapodatki – statistični podatki o Strukturi kmetijskih gospodarstev (Farm Structure Survey:
https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/ef_esms.htm):
Popis kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje s katerim se po enaki metodologiji v vseh državah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in razvojnih trendih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatki o površini njiv in številu prebivalcev za države članice Evropske unije so povzeti iz spletne strani Eurostat. Kazalec prikazuje površino njiv na prebivalca in je izračunan kot količnik med površino njiv in številom prebivalcev.
Kazalec prikazuje tudi strukturo rabe kmetijskih zemljišč na kmetijskih gospodarstvih po glavnih zemljiških kategorijah (njive, trajni nasadi, trajno travinje) in je izražen kot delež v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.
Prikazana je tudi povprečna površina njiv na kmetijsko gospodarstvo v državah EU-28, ki je izračunana kot količnik med površino njiv in številom kmetijskih gospodarstev v letih 2000–2010 in 2016.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Površina njiv v državah članicah EU |
ha |
Eurostat:
|
2000 |
Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. |
enkrat letno |
16. 4. 2021 |
Da, podatki so primerljivi. V letu 2019 manjka podatek o površini njiv za Portugalsko, tako da je skupna površina njiv na ravni držav EU–28 za leto 2019 nekoliko manjša. |
Prebivalstvo v državah članicah EU – 1. januar |
število |
Eurostat: Tabela 'demo_r_d2jan': Population on 1 January by age, sex and NUTS 2 region |
2000–2019 |
Predvidoma marca do aprila tekočega leta za prejšnje leto. |
enkrat letno |
16 .4. 2021 |
Da podatki za Slovenijo so primerljivi s podatkovno bazo SI-stat. Izjema je podatek o številu prebivalcev v letu 2008, kjer prihaja do majhnih razlik zaradi spremembe metodologije. Za Slovenijo je uporabljen v preračunih podatek iz SI-stat baze. |
Raba kmetijskih zemljišč v državah članicah EU |
% |
Eurostat: |
2000, 2010, 2016 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016) |
Ob popisu |
16 .4. 2021 |
Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev. Nekateri podatki se razlikujejo od podatkov, objavljenih v okviru celotne rastlinske pridelave za določeno leto, ker so bili dopolnjeni s podatki iz drugih administrativnih in statističnih virov. |
Število kmetijskih gospodarstev v državah članicah EU |
število |
Eurostat: |
2000, 2010, 2016 |
Predvidoma na dve oziroma tri leta: (1989/1990, 1993, 1995, 1997, 1999/2000, 2003, 2005, 2007, 2009/2010, 2013, 2016) |
Ob popisu |
16 .4. 2021 |
Da, podatki so primerljivi. Podatki se nanašajo na rezultate raziskovanj o strukturi kmetijskih gospodarstev, ki jih na Eurostat pošiljajo države članice. |