Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v ekološko kmetovanje in njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, to je tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na stanje in odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko in spremenjene družbene vzorce, ki podpirajo tovrstno pridelavo.

Prikazan je obseg kmetijskih površin (v ha) v ekološkem kmetovanju, njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi, struktura ekološkega kmetovanja po vrstah rabe, delež površin z ekološkim kmetovanjem po občinah in primerjava ekološkega kmetovanja Slovenije z državami Evropske unije (EU-28).

Ekološko kmetovanje je posebna oblika trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi viri, ki sledi načelom pridelave zdrave in bolj kakovostne hrane, dobrega počutja živali, ohranjanja biotske raznovrstnosti, zmanjševanja onesnaženosti okolja in trajnostnega razvoja podeželja. Na površinah, ki so namenjene ekološki pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko spremenjenih organizmov ipd. Od leta 2001 je ekološko kmetovanje urejeno z zakonodajo o ekološkem kmetijstvu.

V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo širiti konec 1990-ih, prve podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci lahko uveljavljali v letu 1999. Leta 2001 je bila podpora ekološkemu kmetovanju vključena v slovenski kmetijsko-okoljski program, ki je po vstopu v EU postal del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije. Ugodne tržne razmere (povečano povpraševanje po hrani ekološkega izvora) in spodbudno institucionalno okolje (finančne spodbude, ukrepi zaščite okolja, ozaveščanje in svetovanje) sta prispevala k povečani rasti deleža kmetij in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kmetovanje.

V letu 1999 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključenih 2.400 ha oziroma 0,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Do leta 2018 se je ekološko kmetijstvo razširilo na 47.848 ha ali na 10,0 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem se povečujejo predvsem zaradi večjega vključevanja trajnih travnikov in pašnikov, vzporedno pa se povečuje tudi ekološko kmetovanje na njivah in vrtovih ter v trajnih nasadih. Pri tem se delež trajnih travnikov in pašnikov v strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem iz leta v leto zmanjšuje (leta 2001: 92 %, leta 2010: 85 %, leta 2015: 82 % in leta 2018: 81 %), še vedno pa predstavlja prevladujočo obliko ekološke rabe zemljišč (v strukturi s 13 % sledijo njive in vrtovi ter s 6 % trajni nasadi). To potrjuje tudi prostorska razporeditev ekološkega kmetovanja. Največ površin z ekološkim kmetovanjem glede na skupno kmetijsko zemljo v uporabi se tako nahaja na območjih, kjer prevladuje ekstenzivno travinje (kraška območja Primorske, Notranjske in Kočevskega, gorsko-višinska območja Koroške), najmanj pa v nižinskih območjih, kjer naravne razmere omogočajo intenzivno kmetovanje in pestrejšo izbiro proizvodnih usmeritev (severovzhodna Slovenija, Novomeška kotlina in Posavje, severni del Ljubljanske kotline). Posledično med ekološkimi pridelki količinsko prevladuje seno s trajnih travinj (59 tisoč ton). Glede na zastavljene cilje Programa razvoja podeželja 2014–2020, da bo do konca leta 2023 v ekološko kmetovanje vključenih 55.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, je trenuten trend preusmeritve konvencionalne kmetijske proizvodnje v ekološko kmetovanje dober. Ob predpostavki, da bo rast vključenosti kmetijskih zemljišč v ekološko kmetovanje podobna kot v zadnjih nekaj letih, lahko pričakujemo, da bo cilj do leta 2023 dosežen.

Tako kot za slovensko kmetijstvo je tudi za kmetijstvo ostalih držav članic Evropske unije opazen trend povečane preusmeritve kmetijske proizvodnje v ekološko kmetovanje. V letu 2017 se je ekološko kmetijstvo v EU-28 izvajalo (ali pa so bile površine v preusmeritvi) na 12,6 milijona ha oziroma na 7,0 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (leta 2005: 3,6 %, leta 2010: 5,1 % in leta 2015: 6,2 %). V posameznih državah članicah imajo najvišje deleže ekološkega kmetijstva v Avstriji (23,4 %), Estoniji (19,6 %) in na Švedskem (19,2 %). Po deležu kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom se Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav EU-28 (v letu 2017 na 9. mesto). Na skupni ravni EU-28 pa največje deleže ekološkega kmetovanja zavzemajo Španija (16,6 %), Italija (15,2 %), Francija (13,9 %) in Nemčija (9,1 %), ki skupaj obdelujejo več kot polovico vseh zemljišč v ekološkem kmetovanju EU-28. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem v EU-28 se ekološko kmetijstvo izvaja na 44,5 % njiv, 44,2 % travnikov in pašnikov ter na 11 % trajnih nasadov.