KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira širjenje ekološkega kmetovanja, je iz leta v leto večji. Površine zemljišč, namenjene ekološkemu kmetovanju, so se v obdobju 1999-2010 povečale od 2.400 ha na 30.696 ha oziroma od 0,5 % na 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem še vedno močno prevladuje trajno travinje (v letu 2010 85 %), kar kaže na to, da so se za prehod v tovrstno pridelavo odločila predvsem živinorejska gospodarstva.


Kazalec prikazuje površine zemljišč, ki so vključene v ekološko kmetovanje ter njihov delež glede na skupne površine kmetijskih zemljišč v uporabi. Zajete so vse površine, vključene v kontrolo ekološke pridelave, to je tiste, na katerih se ekološko kmetovanje že izvaja, in tiste, ki se preusmerjajo v ekološko pridelavo. Kazalec ne zagotavlja neposredne informacije o okoljski učinkovitosti ukrepa, kaže pa na odziv kmetijskih gospodarstev na kmetijsko politiko, ki podpira tovrstno pridelavo.


Grafi

Slika KM08-1: Delež površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi v ekološko kmetovanje) v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v Sloveniji
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1999-2003); Statistični urad Republike Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
površine z ekološkim kmetijstvom - skupaj ha 2400 5446 10828 13828 20018 23018.9 23169.1 26830.7 29322 29836.4
travinje ha - - 10000 12800 18500 20908 21669.8 24458.3 25796.5 26309
njive in vrtovi: zelenjadnice in jagode ha - - 41 58 68 81.8 141.6 96.5 107.8 101.2
trajni nasadi - skupaj ha - - 107 120 150 389.2 433.4 688.6 873.6 919.2
trajni nasadi: sadovnjaki ha - - 55 65 100 335.6 359.6 536.2 668.6 712.3
trajni nasadi: vinogradi ha - - 52 55 50 49.1 67.2 125 184 190.7
trajni nasadi: oljčniki ha - - - - - 4.5 6.6 27.4 21 16.2
trajni nasadi: drevesnice, trsnice, matičnjaki ha - - - - - - - - - -
kmetijska zemlja v uporabi (KZU) - skupaj ha 498591 508960 509624 505462 509709 490520 508759 490318 498466 492424
delež kmetijske zemlje v uporabi (KZU) z ekološkim kmetijstvom % 0.5 1.1 2.1 2.7 3.9 4.7 4.6 5.5 5.9 6.1
2009 2010
površine z ekološkim kmetijstvom - skupaj ha 29388.4 30695.9
travinje ha 25432.4 26189.7
njive in vrtovi: zelenjadnice in jagode ha 124.2 122.4
trajni nasadi - skupaj ha 1033.5 1169.1
trajni nasadi: sadovnjaki ha 780.3 793.1
trajni nasadi: vinogradi ha 203.3 296.9
trajni nasadi: oljčniki ha 50 76.6
trajni nasadi: drevesnice, trsnice, matičnjaki ha - 2.4
kmetijska zemlja v uporabi (KZU) - skupaj ha 468496 482803
delež kmetijske zemlje v uporabi (KZU) z ekološkim kmetijstvom % 6.3 6.4
Slika KM08-2: Površine z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi) po vrstah rabe kmetijskih zemljišč
Viri:

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (2001-2003); Statistični urad Republike Slovenije, 2011.

Prikaži podatke
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Trajni travniki in pašniki 1000 ha 10 12.8 18.5 20.9 21.7 24.5 25.8 26.3 25.4 26.2
Njive in vrtovi 1000 ha 0.7 0.9 1.4 1.7 1.1 1.7 2.7 2.6 2.9 3.3
Trajni nasadi 1000 ha 0.1 0.1 0.2 0.4 0.4 0.7 0.9 0.9 1 1.2
Slika KM08-3: Delež površin z ekološkim kmetovanjem (skupaj s površinami v preusmeritvi) v skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi v EU-27 po državah
Viri:

EUROSTAT, 2011.

Prikaži podatke
Bolgarija Malta Irska Romunija Francija Ciper Poljska Madžarska Nizozemska Luksemburg
2005 % 0.2 0.1 0.8 0.7 1.9 1 1 2.2 2.5 2.4
2009 % 0.2 0.5 1.1 1.2 1.9 1.9 2.3 2.4 2.6 2.7
Belgija Velika Britanija Litva Nemčija Portugalska Danska Slovenija Španija Finska Slovaška
2005 % 1.7 3.8 2.3 4.7 6.2 4.9 4.6 3.1 6.5 4.6
2009 % 3 4.1 4.8 5.6 5.7 5.9 6.3 7 7.2 7.5
Italija Grčija Latvija Češka Estonija Švedska Avstrija EU-27
2005 % 7.3 7.6 6.8 7.1 7.2 7 16.7 3.6
2009 % 8.1 8.5 8.7 10.6 11 12.8 18.5 4.7
Slika KM08-4: Delež površin z ekološko pridelavo od skupnih površin GERK po občinah
Viri:

Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Baza ukrepov 2010.


Cilji

- do leta 2013 v ekološko kmetovanje vključiti 64.000 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007–2013),
- do leta 2015 v ekološko kmetovanje vključiti 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi (Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji)


Ekološko kmetovanje je posebna oblika trajnostnega načina gospodarjenja z naravnimi viri, ki sledi načelom dviga kakovosti hrane, zmanjševanja onesnaženosti okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Na površinah, ki so namenjene ekološki pridelavi, ni dovoljena uporaba sintetičnih sredstev za varstvo rastlin in lahko topnih mineralnih gnojil, regulatorjev rasti in hormonov, gensko spremenjenih organizmov ipd. Do leta 2001 so v Sloveniji za tovrstno pridelavo veljala Priporočila za ekološko kmetovanje (MKGP) oziroma sprejete smernice ekoloških društev in združenj. Od leta 2001 je ekološko kmetovanje urejeno s pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi, ki je usklajen z evropsko uredbo o ekološkem načinu pridelovanja.

V Sloveniji se je ekološko kmetovanje začelo širiti konec 1990-ih, prve podpore za tovrstno pridelavo pa so kmetovalci lahko uveljavljali v letu 1999. Leta 2001 je bila podpora ekološkemu kmetovanju vključena v slovenski kmetijsko-okoljski program, ki je po vstopu v EU postal del Programa razvoja podeželja Republike Slovenije.

V letu 1999 je bilo v kontrolo ekološkega kmetovanja vključeno 2.400 ha oziroma 0,5 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Do leta 2010 se je ekološko kmetijstvo razširilo na 30.696 ha ali 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Površine zemljišč z ekološkim kmetovanjem so se povečale predvsem na račun vključevanja trajnih travnikov in pašnikov, vzporedno pa se je širilo tudi ekološko kmetovanje na njivah in vrtovih ter v trajnih nasadih. Delež trajnega travinja v strukturi kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem se sicer v zadnjih letih zmanjšuje (od 92 % leta 2001 na 85 % leta 2010), še vedno pa predstavlja prevladujočo obliko ekološke rabe zemljišč. To potrjuje tudi prostorska razporeditev ekološkega kmetovanja. Največ površin z ekološkim kmetovanjem glede na skupno kmetijsko zemljo v uporabi se tako nahaja na območjih, kjer prevladuje ekstenzivno travinje (kraška območja Primorske, Notranjske in Kočevskega, gorsko-višinska območja Koroške), najmanj pa v nižinskih območjih, kjer naravne razmere omogočajo intenzivno kmetovanje in pestrejšo izbiro proizvodnih usmeritev (severovzhodna Slovenija, Novomeška kotlina in Posavje, severni del Ljubljanske kotline).

Ekološko kmetijstvo se širi tudi v EU. V EU-27 se je v letu 2009 izvajalo (ali pa so bile površine v preusmeritvi) na 4,7 % skupnih kmetijskih zemljišč v uporabi (v letu 2005 na 3,6 %). Najvišje deleže ekološkega kmetijstva imajo Avstrija (18,5 % v letu 2009), Švedska (12,8 %), Estonija (11,0 %) in Češka (10,6 %). Po deležu kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetijstvom se Slovenija uvršča v zgornjo polovico držav EU-27 (na 11 mesto).


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Programu razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 in Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015 (ANEK).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatke o številu kmetijskih gospodarstev in površini zemljišč v kontroli ekološkega kmetovanja zbira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), objavljeni pa so na njihovi spletni strani (Delovna področja > Kmetijstvo in razvoj podeželja > Sonaravno kmetijstvo > Kmetijsko okoljska plačila > Ekološko kmetovanje > Ekološko kmetijstvo - dejstva in podatki > Analiza stanja ekološkega kmetijstva v Sloveniji).
Od leta 2004 dalje so kot vir uporabljeni podatki o ekološkem kmetovanju, objavljeni v SI-STAT podatkovnem portalu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) (http://www.stat.si). V SI-STAT bazi so tudi podatki o skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi.
Skrbnik podatkov: MKGP in SURS
Datum zajema podatkov za kazalec: 27.7.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatke o vključenosti v ekološko kmetovanje posredujejo organizacije, pooblaščene za kontrolo in certificiranje. Podatki zajemajo površine, za katere so kmetijska gospodarstva že pridobila certifikat in površine v preusmeritvi v ekološko kmetovanje v prehodnem obdobju pred pridobitvijo certifikata. Podatki so objavljeni enkrat letno in so na voljo od leta 1999 dalje.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki o površinah z ekološkim kmetovanjem so uporabljeni neposredno, relativni kazalec pa je izračunan z deljenjem teh površin s skupno kmetijsko zemljo v uporabi (površine z ekološkim kmetijstvom/KZU x 100).
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov): Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru SURS. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za EU:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o deležu kmetijske zemlje v uporabi, vključenem v ekološko kmetovanje po posameznih državah članicah EU so dostopni v zbirkah podatkov EUROSTAT (Statistics Database > Statistics > Main tables > Agriculture, forestry and fisheries > Agriculture > Organic farming > Area under organic farming (%)).
Skrbnik podatkov: Evropska komisija, EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 16.12.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o površinah se nanašajo na zemljišča, vključena v kontrolo ekološkega kmetovanja. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.
Metodologija obravnavanja podatkov: Podatki so uporabljeni neposredno.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca (z vidika podatkov):Prednost kazalca je v njegovi redni objavi v okviru EUROSTAT. Poročanje je urejeno s predpisi in je enotno za celotno EU.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost (z vidika podatkov):
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Kazalec je zanesljiv.
Negotovost kazalca (za scenarije/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1


Related indicators