Kazalec prikazuje časovni pregled nastanka škode in število škodnih dogodkov, za katere je bilo odobreno izplačilo odškodnine iz proračuna RS. Prikazani so škodni dogodki in vrednost izplačanih sredstev glede na vrsto povzročitelja oziroma glede na področje škode. Odškodnine se izplačujejo za škodo, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst na premoženju.

Kazalec uspeha je zmanjšanje števila škodnih dogodkov in je določen v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005–2012 (Uradni list RS, št. 2/06). Kazalec se ohranja tudi v Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20).

Za škodo, ki jo povzročijo zavarovane živalske vrste na premoženju ljudi, je odgovorna država. Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS, št. 96/04 – ZON-UPB2, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18 in 82/20, v nadaljevanju ZON) določa pogoje, kdaj so lastniki upravičeni do odškodnine zaradi škode na premoženju, ki jo povzročijo zavarovane živali. Lastnik mora ravnati kot dober gospodar in predhodno poskrbeti za zaščitne ukrepe.

Agencija RS za okolje vodi elektronsko evidenco o škodi, ki so jo na premoženju povzročile živali prostoživečih zavarovanih vrst, in ukrepih za preprečitev nadaljnje škode. Evidenca je v pomoč pri reševanju odškodninskih zahtevkov, uporablja se za podporo procesu izplačila odškodnin, statistične analize ter za sprejemanje in izvajanje ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju in drugih s tem povezanih dejavnosti ministrstva. Iz evidence tako izhaja, da smo od leta 2008 do leta 2019 obravnavali škodne dogodke, ki so jih povzročile živali 47 zavarovanih prostoživečih vrst, in sicer 14 vrst sesalcev in 33 vrst ptic.

Čeprav je seznam vrst povzročiteljev med pticami daljši, pa so bili sesalci večkrat prepoznani kot povzročitelji škodnih dogodkov. V obdobju od leta 2008 do 2019 so v 12.501 obravnavanih škodnih dogodkih v 82 % škodo povzročili sesalci, v 17 % pa so bile povzročiteljice ptice. V 1 % vseh obravnavanih škodnih dogodkih povzročitelja ni bilo mogoče določiti. Delež škodnih dogodkov po posameznih vrstah je različen, med sesalci sta najpogostejša povzročitelja rjavi medved (Ursus arctos) in volk (Canis lupus), med pticami pa krokar (Corvus corax).

V letu 2019 smo obravnavali 1380 zahtevkov 935 oškodovancev za 1301 škodnih dogodkov, ki so jih povzročile živali zavarovanih vrst. V primerjavi z letom 2018 je bilo škodnih dogodkov za 76 % več. Škodo so povzročile živali 28 zavarovanih vrst, 8 vrst sesalcev in 20 vrst ptic.

Rjavi medved in volk sta bila v letu 2019 povzročitelja v 60 % vseh škodnih dogodkov, za katere je bilo izplačanih 67 % vseh sredstev namenjenih za odškodnine. Krokar je bil v letu 2019 povzročitelj v 10 % škodnih dogodkov, za katere je bilo izplačanih 3,5 % denarnih sredstev namenjenih za odškodnine.

Škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih vrst, so lastniki premoženja v letu 2019 opazili predvsem v obdobju od maja do novembra. Upoštevani so tudi zavrnjeni odškodninski zahtevki, v katerih je bil povzročitelj škode nedvoumno prepoznan. Odškodninski zahtevki so bili zavrnjeni v primeru, kadar niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji (največkrat neustrezno varovanje premoženja). V letu 2019 je bilo zavrnjenih 149 zahtevkov (11 %), od tega v 18 primerih povzročitelj škodnega dogodka ni bil izkazan.

Največ škodnih dogodkov je bilo v letu 2019 zabeleženih na drobnici, za kar je bilo namenjenih 73,3 % vseh finančnih sredstev. Najnižji izplačan znesek je bil 2,64 EUR za škodo, ki jo je povzročil rjavi medved na 30 kg krmne pese. Najvišji znesek 8.510,87 EUR je bil izplačan za uničeno folijo, s katero so bile prekrite vrtnine, in so jo poškodovale poljske vrane (Corvus frugilegus).

Čas reševanja zahtevkov je bil različen od 2 dni do več kot 2 leti za posamezen zahtevek, a več kot 80 % zahtevkov je bilo rešenih prej kot v pol leta.

Z izvedbo različnih projektov (Priprava strokovnih osnov za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, LIFE+ SloWolf, LIFE DINALP BEAR), ki so bili vezani na temo sobivanja in ohranjanja velikih zveri, se je izkazalo, da je za preprečevanje nastanka škode ključnega pomena dobro varovanje rejnih živali. Primeri dobre prakse kažejo, da je pri varovanju ključna uporaba elektroograj, tudi v kombinaciji s pastirskimi psi.

Od leta 2005 do leta 2010 je država rejcem pomagala do ustreznih rešitev z razpisi za sofinanciranje elektroograj, od leta 2014 naprej pa sofinanciramo izvedbo ukrepa preprečevanja nadaljnje škode po velikih zvereh z dodatnimi elektromrežami in večžičnimi elektroograjami. Po drugem odstavku 92. člena ZON namreč lahko oškodovanec od ministrstva zahteva izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nadaljnje škode. Oškodovanec in ministrstvo se sporazumeta o vrstah ukrepov in o načinu zagotovitve sredstev za izvedbo ukrepov. Višina sofinanciranega deleža je 80 %, ukrep pa mora biti vzpostavljen 5 let.

Od leta 2014 je opazen trend povečevanja števila oškodovancev, ki se odločijo in zaprosijo za sofinanciranje ukrepa. V letu 2019 smo, sofinancirali 16 ukrepov: 9 za zaščito čebelnjaka, 4 za zaščito drobnice, 2 za zaščito sadovnjaka in 1 ukrep za zaščito silažnih bal.