Kazalec prikazuje letno količino izvoženih in uvoženih odpadkov iz Slovenije, ki so lahko nevarni ali nenevarni in za katere je potrebno pridobiti soglasja.

Področje pošiljanja odpadkov preko meja urejata Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja in Uredba o pošiljkah odpadkov. Slednji predpis implementira Baselsko konvencijo, Sklep sveta OECD o prekomejnem prevozu odpadkov in Lomejsko konvencijo.

Uvoz odpadkov v Slovenijo z namenom odlaganja v ali na zemljo, je prepovedan. Dovoljen je le, če bodo odpadki varno odstranjeni na drug način ali predelani ter so tehnične zmogljivosti zadostne. Izvoz odpadkov iz Slovenije, ki so namenjeni odstranjevanju, je dovoljen le, če na območju Republike Slovenije ni zadostnih tehničnih zmogljivosti in potrebnih naprav za neškodljivo odstranjevanje oziroma, če izvoz ni v nasprotju z zakonodajo EU. Zadnja sprememba uredbe o pošiljkah odpadkov pa omogoča tudi večjo pristojnost inšpekcijskim službam, s čimer naj bi se zajezile ilegalne pošiljke odpadkov.

Z gospodarsko rastjo in globalizacijo v zadnjih desetletjih, čezmejni prevoz odpadkov narašča. Tako po cestah, železnicah kot z ladjami po morju. Prevoz nevarnih odpadkov lahko pomeni nevarnost za zdravje ljudi in okolje.

Nadzor nad čezmejnim prevozom odpadkov se je začel vzpostavljati predvsem zaradi izvažanja nevarnih odpadkov z namenom odstranjevanja. Države prejemnice so jih največkrat sprejele za nižje stroške, vendar odstranjevanje ni bilo vedno skladno z varovanjem zdravja ljudi in okolja. Po letu 1990 se je področje začelo urejati tudi s predpisi, ki državam skupnosti narekujejo, da pri odstranjevanju odpadkov postanejo samozadostne, da odpadke predelujejo oz. odstranjujejo čim bližje mestu nastanka ter da se predelavi da prednost pred odstranjevanjem. Države so prav tako dolžne zagotoviti okolju varno ravnanje z odpadki in preprečevati nezakonite pošiljke odpadkov.

Na količino čezmejnih pošiljk odpadkov vplivajo predvsem razlike v cenah za obdelavo (predelava in odstranjevanje odpadkov), nezadostne domače kapacitete za obdelavo in potrebe po posebnih obdelovalnih tehnologijah. Večje države imajo na splošno več različnih in tehnološko bolj dovršenih naprav za obdelavo odpadkov.

Kljub urejeni zakonodaji, so ilegalni prevozi odpadkov po nekaterih ocenah kar znatni, okoli 25 %. V ta namen je Komisija s spremembo uredbe inšpekcijskim službam omogočila večje pristojnosti. Države članice so ta določila pričele izpolnjevati v letih 2016/17.

Izvoz odpadkov iz Slovenije narašča vse od leta 2005. Rahel upad je bil zaznan le v letu 2009. Porast v prvih letih po 2005, je bil predvsem posledica naraščajoče količine muljev iz čistilnih naprav komunalnih odpadnih voda. V letu 2005 smo izvozili okoli 1.730 ton (7 % celotne količine) teh odpadkov, v letu 2006 že okoli 14.200 ton (36 % celotne količine), v letu 2013 35.806 ton (19% celotne količine) v letu 2015 že 45.488 ton, v letu 2916 je količina rahlo padla na 41.760 ton a v celotni količini je to predstavljalo le 17 % odpadkov. V zadnjih letih narašča tudi izvoz odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov, ki je v letu 2016 znašal 112.6815 ton oz. 46 % celotne izvožene količine odpadkov.

Leta 2016 smo izvozili 246 tisoč ton odpadkov. Od tega je  bilo 46 % odpadkov iz mehanske obdelave odpadkov, 17 % je bilo blat iz čiščenja komunalnih odpadnih voda, 8 % je bilo iz odpadkov pridobljenega goriva, 6 % je bilo pomešanih odpadkov, ki vsebujejo vsaj en nevarni odpadek ter 5 % trdnih odpadkov, ki vsebujejo nevarne snovi iz čiščenja odpadnih plinov. Odstranjeni ali predelani so bili v Avstriji (53%), na Madžarskem (34 %), v Nemčiji (5 %), na Poljskem (4 %) nekaj pa tudi na Hrvaškem, Češki,v Italiji ter Franciji. Izvažali smo predvsem z namenom predelave, vendar je šlo tudi v odstranitev okoli 16% (39.921 ton) odpadkov, predvsem nevarnih, kar je nekaj več kot leto prej.

Uvoz odpadkov se bistveno ne spreminja. Leta 2016 smo uvozili 37 tisoč ton odpadkov, večinoma odpadne svinčeve baterije za predelavo v MPI- Reciklaža d. o. o (91%). Iz Italije, Madžarske, Srbije in Bosne in Hercegovine ter Hrvaške, nekaj pa tudi iz Nemčije, Črne gore, Nizozemske, Švedske in Španije. V letu 2016 smo uvozili tudi nekaj mešane embalaže (5 %).

Članice Evropske unije se v zadnjem desetletju soočajo s povečanim prevozom odpadkov preko svojih meja. Po podatkih Eurostata, se je  med letoma 2001 in 2015 količina pošiljk nevarnih odpadkov iz držav članic EU v druge države članice EU ali izven EU povečala za 53%, od okoli 4 milijonov ton v letu 2001 na 6 milijonov ton v letu 2015.

Na kartah so označene količine pošiljk odpadkov držav članic EU. Največji porast izvoza pošiljk odpadkov v zadnjih nekaj letih beležijo Francija, Nemčija, Italija, Švedska in Velika Britanija. Po količini izvoženih odpadkov na prebivalca vodijo Luksemburg (475 kg na preb.), Belgija (61 kg na preb.), Danska (53 kg na preb.), Nizozemska (52 kg na preb.) ter Irska (51 kg na preb.). Skoraj polovica držav članic izvozi manj kot 10 kg odpadkov na prebivalca.

Količina pošiljk odpadkov z namenom odstranjevanja je narasla od 600 000 ton v letu 2001 na 1,5 milijona ton v 2015. Količina za predelavo je v enakem obdobju prav tako narasla in sicer iz 3,3 milijonov na 4,6 milijonov ton.

Reciklaža kovin in sežig (z ali brez izkoristka energije), sta najbolj pogosta načina ravnanja z odpadki iz čezmejnih pošiljk nevarnih odpadkov. Naraščajo pa tudi različne vrste recikliranja teh odpadkov.