[OD13] Odpadna embalaža
Ključno sporočilo
Količina nastale odpadne embalaže se je v zadnjih treh letih ustalila in znaša okoli 100 kg na prebivalca letno. Predelava odpadne embalaže narašča in je v letu 2011 znašala 70 %. Prav tako narašča reciklaža, ki je v letu 2011 dosegla 63 %. 20 držav članic EU od 27, med njimi tudi Slovenija, že dosega zastavljeni cilj EU – do konca leta 2012 vsaj 55 % recikliranje celotne odpadne embalaže.
Definicija
Kazalec prikazuje količino nastale odpadne embalaže na prebivalca, povezavo med nastalo količino odpadne embalaže ter bruto družbenim proizvodom, količino nastale in reciklirane odpadne embalaže glede na vrsto embalažnega materiala ter deleže predelane in reciklirane odpadne embalaže glede na cilje. p>
Embalaža so vsi izdelki iz katerega koli materiala, namenjeni temu, da blago ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika (Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07,67/11 in 68/11). Embalaža pa so tudi vsi izdelki in predmeti, ki so navedeni v 3. členu zgoraj omenjene uredbe.>
Grafi
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2012, Eurostat, 2013
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Slovenija | kg/prebivalca | 79 | 89 | 91 | 81 | 84 | 102 | 105 | 106 | 102 | 100 |
| EU-15 | kg/prebivalca | 171 | 174 | 180 | 181 | 182 | 184 | 186 | 183 | 172 | 176 |
| EU-27 | kg/prebivalca | 161 | 163 | 163 | 163 | 153 | 157 | ||||
| 2011 | |||||||||||
| Slovenija | kg/prebivalca | 101 | |||||||||
| EU-15 | kg/prebivalca | ||||||||||
| EU-27 | kg/prebivalca | 159 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2012, Eurostat, 2013
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| odpadna embalaža | t | 157481 | 177547 | 164390 | 161507 | 168630 | 204181 | 212085 | 215110 | 206994 | 203763 |
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2005) | mio EUR | 24759 | 25706 | 26459 | 27624 | 28731 | 30412 | 32528 | 33629 | 30958 | 31347 |
| odpadna embalaža na enoto BDP (v t/mio EUR) | t/mio EUR | ||||||||||
| letne spremembe | % | ||||||||||
| odpadna embalaža | indeks (2001=100) | 100 | 113 | 104 | 103 | 107 | 130 | 135 | 137 | 131 | 129 |
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) | indeks (2001=100) | 100 | 104 | 107 | 112 | 116 | 123 | 131 | 136 | 125 | 127 |
| 2011 | |||||||||||
| odpadna embalaža | t | 207396 | |||||||||
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2005) | mio EUR | 31569 | |||||||||
| odpadna embalaža na enoto BDP (v t/mio EUR) | t/mio EUR | ||||||||||
| letne spremembe | % | ||||||||||
| odpadna embalaža | indeks (2001=100) | 132 | |||||||||
| BDP (Stalne cene, refernčno leto 2000) | indeks (2001=100) | 128 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2012.
| 2004 - nastala | 2004 - reciklirana | 2005 - nastala | 2005 - reciklirana | 2006 - nastala | 2006 - reciklirana | 2007 - nastala | 2007 - reciklirana | 2008 - nastala | 2008 - reciklirana | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| papir in karton | t | 52202 | 39790 | 56030 | 43316 | 70416 | 46699 | 76268 | 52222 | 80331 | 53291 |
| les | t | 28520 | 1313 | 31590 | 6478 | 36182 | 1890 | 38241 | 8043 | 35717 | 2275 |
| plastika | t | 32345 | 6115 | 33940 | 11506 | 47348 | 18299 | 45731 | 21248 | 47890 | 20214 |
| steklo | t | 26228 | 4694 | 25650 | 10405 | 31259 | 11902 | 32292 | 13514 | 31373 | 23714 |
| kovine | t | 13798 | 3315 | 13120 | 4633 | 18077 | 3443 | 18187 | 3803 | 18476 | 3658 |
| drugo | t | 8414 | 197 | 8300 | 66 | 899 | 79 | 1365 | 700 | 1323 | 1283 |
| skupaj | t | 161507 | 55424 | 168630 | 76404 | 204181 | 82312 | 212085 | 99530 | 215110 | 104436 |
| 2009 - nastala | 2009 - reciklirana | 2010 - nastala | 2010 - reciklirana | 2011 - nastala | 2011 - reciklirana | delež nastale | |||||
| papir in karton | t | 82312 | 59451 | 80904 | 60395 | 82226 | 60458 | 40 | |||
| les | t | 28912 | 3177 | 29813 | 4694 | 32843 | 5117 | 16 | |||
| plastika | t | 46603 | 19586 | 45268 | 30477 | 44729 | 33791 | 22 | |||
| steklo | t | 31627 | 16575 | 31347 | 23546 | 31146 | 25632 | 15 | |||
| kovine | t | 15988 | 4295 | 14966 | 4921 | 15043 | 6075 | 7 | |||
| drugo | t | 1552 | 2297 | 1465 | 171 | 1409 | 876 | 1 | |||
| skupaj | t | 206994 | 105381 | 203763 | 124204 | 207396 | 131949 | 100 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2012
| 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| papir in karton | % | np | np | np | 77 | 77 | 66 | 74 | 66 | 72 | 75 |
| plastika | % | 10 | 14 | 8 | 26 | 34 | 39 | 51 | 43 | 42 | 71 |
| steklo | % | np | np | np | 18 | 41 | 38 | 42 | 76 | 52 | 75 |
| les | % | np | np | np | 47 | 31 | 39 | 36 | 38 | 37 | 41 |
| kovine | % | np | np | np | 24 | 35 | 19 | 21 | 20 | 27 | 33 |
| ostalo | % | np | np | np | np | np | np | np | np | 0 | 16 |
| skupaj (vsa embalaža) | % | 8 | 12 | 13 | 43 | 47 | 46 | 53 | 54 | 53 | 66 |
| 2011 | cilj 2012 | ||||||||||
| papir in karton | % | 77 | np | ||||||||
| plastika | % | 82 | np | ||||||||
| steklo | % | 82 | np | ||||||||
| les | % | 41 | np | ||||||||
| kovine | % | 40 | np | ||||||||
| ostalo | % | 83 | np | ||||||||
| skupaj (vsa embalaža) | % | 70 | 60 |
Letna poročila Slovenije Evropski komisiji, 2012
Evropska agencija za okolje, Generation and recycling of packaging waste (CSI 017/waste 002), 2013.
Cilji
Do 31. decembra 2012 mora Slovenija doseči naslednje cilje ravnanja z odpadno embalažo:
- predelava: najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže
- reciklaža: od 55 % do 80 % celotne mase odpadne embalaže ter po posameznih embalažnih materialih: 60 % za steklo, 60 % za papir in karton, 50 % za kovine, 22,5 % za plastiko in 15 % za les.
Komentar
Na količino nastale odpadne embalaže vplivajo poleg potrošniških navad tudi načini proizvodnje ter distribucije. Odpadna embalaža nastaja v gospodinjstvih ter proizvodnih in storitvenih dejavnostih. K znižanju količin lahko veliko pripomoremo tudi potrošniki.
Ravnanje z odpadno embalažo zavzema posebno mesto pri ravnanju z odpadki, ne toliko zaradi nastalih količin in nevarnostnega potenciala, temveč predvsem zaradi velikega volumna, precejšnjega deleža organskih snovi in izredne razširjenosti nastajanja odpadne embalaže v vsakdanjem življenju ljudi.
Količina nastale odpadne embalaže se je v Sloveniji v zadnjih letih ustalila pri okoli 100 kg na prebivalca. Leta 2011 je nastalo 101 kg odpadne embalaže na prebivalca ali 207.396 ton. Od tega je bilo po embalažnih materialih: 40 % (82.226 t) papirja in kartona, 22% (44.729 t) plastike, 16% (32.843 t) lesa, 15 % (31.146 t) stekla, 7% (15.043 t) kovin ter 1% (1.409 t) ostale odpadne embalaže.
Do leta 2008 je bila količina nastale odpadne embalaže v porastu. V letu 2009 pa je padla tudi zaradi finančne in gospodarske krize. V letu 2009 je glede na predhodna leta padel tudi bruto družbeni proizvod (BDP), ki pa je nato do leta 2011 zopet zrasel za 2 odstotni točki, količina odpadne embalaže pa za 0,2 odstotni točki. Vendar je na enoto BDP leta 2011 nastalo 3,3 % več odpadne embalaže kot v letu 2011.
V letu 2011 so ravnanje z odpadno embalažo aktivno zagotavljale tri družbe: SLOPAK, INTERSEROH ter GORENJE SUROVINA. Skupaj so v tem letu zagotovile ravnanje za okoli 146.200 ton odpadne embalaže iz gospodinjstev ter proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Za gospodinjsko odpadno embalažo so bili postopno vzpostavljeni zbirni centri glede na določeno število prebivalcev v občini, kasneje pa so nekatere občine uvedle tako imenovano »zbiranje od vrat do vrat« za posamezna gospodinjstva. Tako zbrano gospodinjsko odpadno embalažo odvaža lokalna javna služba zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov, ki jo mora oddati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, slednja pa mora poskrbeti za nadaljnje ustrezno ravnanje. Za odpadno embalažo iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti poskrbijo zavezanci sami (skladno s predpisi) ali pa jo predajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo.
V letu 2011 je bilo v Sloveniji predelane 70 % skupne mase odpadne embalaže (cilj za leto 2012 je 60 %). Največ je bilo predelane plastične in steklene odpadne embalaže (vsake po 82 %), sledijo jima papirna in kartonska odpadna embalaža (77 %) ter kovinska in lesena odpadna embalaža (vsaka po 40 %). V letu 2011 je bilo reciklirane 64 % celotne mase odpadne embalaže in tudi pri reciklaži je bil cilj za 2012 (55-80 %) že dosežen. Največ je bilo reciklirane steklene odpadne embalaže (82 %), sledijo ji plastična (76 %), papirna in kartonska (73 %), kovinska (40 %) ter lesena (15 %) odpadna embalaža. Cilji recikliranja so bili pri posameznih embalažnih materialih v večini doseženi in preseženi, razen za kovine (cilj 2012: 50 %).
Količine odpadne embalaže na prebivalca v Evropski uniji v povprečju naraščajo z izjemo rahlega padca v letu 2009 zaradi gospodarskih razmer. Po letu 2010 se količine nastale odpadne embalaže zopet rahlo povečujejo predvsem na račun odpadne papirne in plastične embalaže. V povprečju je v letu 2010 v državah EU-27 nastalo 157 kg odpadne embalaže na prebivalca. Med posameznimi državami so opazne velike razlike med količinami nastale odpadne embalaže. V letu 2010 je na primer v Nemčiji nastalo 196 kg odpadne embalaže na prebivalca, v Luksemburgu celo 202 kg/prebivalca, medtem ko je v Bolgariji nastalo le 43 kg odpadne embalaže na prebivalca. Slovenija je po količini nastale embalaže na prebivalca (100 kg) pod evropskim povprečjem. Razliko med državami gre delno pripisati tudi neenotni metodologiji.
Minimalni cilj za reciklažo (25 %) so vse članice EU-27 dosegle že leta 2006 (nove članice bi ga morale doseči do 2007, države EU-15 pa do 2001). V letu 2010 je 20 držav od 27 že doseglo tudi cilj 55 %, med njimi tudi Slovenija (nove članice ga morajo doseči do 2012, države EU-15 pa do 2008). Med državami je velika razlika glede deleža reciklirane odpadne embalaže. Na Danskem na primer dosegajo 84 %reciklažo, na Malti pa 29 %.
V povprečju je v državah članicah EU-15, ki so zakonodajo implementirale prej, delež reciklirane odpadne embalaže narastel iz 42 % v letu 1997 na 65% v letu 2010, v državah članicah EU-27 pa iz 55 % v 2005 na 63 % v 2010. Odlaganje odpadne embalaže se v povprečju postopno niža, sežig pa je od leta 2005 stabilen in se giblje okoli 12-13 %.
Za dosego ciljev direktive o odpadni embalažije večina držav članic vpeljala proizvajalčevo odgovornost ter vzpostavila posebne sisteme zbiranja odpadne embalaže ter zagotavljanja nadaljnjega ravnanja. Nekatere države so poleg tega vpeljale tudi ekonomske instrumente (takse, dajatve, …) ter izboljšale infrastrukturo za zbiranje ter obdelavo odpadne embalaže.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11 in 68/11) in Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur. l. RS št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje, kontaktna oseba: Eva Lipovž-Ančik, Brigita Šarc
Datum zajema podatkov za kazalec: 20. marec 2013
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so zajeti za obdobje 2001-2011, zbirajo se letno. Podatke so posredovale družbe za ravnanje z odpadno embalažo ter posamezni zavezanci, ki so po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11 in 68/11) dali na trg v RS skupno več kot 15.000 kg embalaže. Obdelani so bili tudi podatki o embalaži, dani na trg, ki jih je posredoval Carinski urad Republike Slovenije.
Odpadna embalaža iz gospodinjstev, se zbira na podlagi 'Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki' (Ur.l.RS, št. 21/01). Tako zbrano odpadno embalažo prevzamejo družbe za ravnanje z odpadno embalažo.
Podatki o številu prebivalcev Slovenije v posameznem letu so bili pridobljeni s Statističnega urada RS. Vrednosti bruto domačega proizvoda so bile pridobljene iz Eurostata (stalne cene, referenčno leto 2005). Podatki o količini odpadne embalaže v Evropski uniji so bili povzeti iz Eurostata ter kazalcev Evropske agencije za okolje.
Direktiva EU (94/62/EC) določa minimalne cilje glede predelave in reciklaže odpadne embalaže, ki jih mora doseči vsaka država članica v času, ki je za to določen. Slovenija je kot nova članica morala cilje, ki so veljali za države EU-15 za leto 2001, doseči do konca leta 2007, cilje, ki so za EU-15 veljali do leta 2008, pa do konca leta 2012.
Metodologija obdelave podatkov: Za izdelavo grafov so uporabljeni podatki o skupni količini odpadne embalaže ter količinah nastale in predelane odpadne embalaže po embalažnih materialih v Sloveniji (v tonah). Izračunani so tudi deleži predelave in reciklaže za posamezne materiale glede na skupno predelavo in reciklažo odpadne embalaže.
Količina nastale odpadne embalaže je preračunana na št. prebivalcev v Sloveniji po podatkih SURS na dan 31.12. za posamezno leto ter na št. prebivalcev v EU po podatkih Eurostata na dan 31.12. za posamezno leto.
Pri prikazu gibanja skupne količine odpadne embalaže in BDP so podatki preračunani na indeks z osnovnim letom 2001 oz. 2005.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Odpadna embalaža vključuje vso embalažo, dano na trg v Sloveniji z blagom, servisno embalažo in embalažo za enkratno uporabo, dano na trg v Sloveniji, ter embalažo, ki so jo uvozili končni uporabniki brez predhodnega dobavitelja. Pri podatkih o količini nastale odpadne embalaže je privzeto, da je količina embalaže, dana na trg, enaka količini v istem koledarskem letu nastale odpadne embalaže (Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za posamezno leto, od 2007 naprej).
Po Uredbi o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Ur. l. RS, št. 84/06, 106/06, 110/07, 67/11 in 68/11) zavezancem, ki na trg skupno dajo manj kot 15.000 kg embalaže, ni treba zagotavljati predpisanega ravnanja z odpadno embalažo.
Družbe poročajo o količinah sestavljene odpadne embalaže, kar ni v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Uredbe, ki določa, da se sestavljena odpadna embalaža razvrsti po tisti vrsti embalažnega materiala, ki je glede na maso prevladujoč.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2
Podatki za ostale države
Izvorna baza podatkov oz. vir: Environmental Data Centre on Waste. Data > Waste streams > Packaging waste
Datum zajema podatkov za kazalec: 5.11.2013
Metodologija in pogostnost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so prikazani za zadnje razpoložljivo leto. Podatke o nastajanju in ravnanju z odpadno embalažo zbirajo države članice EU in jih posredujejo na Eurostat. Države članice same odločajo o načinu zbiranja podatkov (raziskave, administrativni viri, statistične ocene,…), vire in metode pa morajo opisati v priloženih poročilih o kakovosti. Podatki so zbrani z dvoletnim zamikom.
Metodologija obdelave podatkov: Prikazane so količine nastale odpadne embalaže (v kg), ki so preračunane na prebivalca. Izračunani so tudi deleži predelave in recikliranja.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Zaradi različnih metodologij zbiranja v posameznih državah, podatki med seboj niso povsem primerljivi. Ustreznost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Ustreznost: 1
Točnost: 2
Časovna popolnost:1
Prostorska popolnost: 1
Drugi viri in literatura
- ARSO, 2013, zadnje razpoložljivo letno poročilo posredovano EK
- Kazalec Evropsske agencije za okolje: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/generation-and-recycling-of-packaging-waste/generation-and-recycling-of-packaging-4
- ARSO, 2009a. Končno poročilo o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo za leto 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
- ARSO, 2009b. Priročnik Pravilnika o ravnanja z embalažo in odpadno embalažo z navodili za izpolnjevanje letnega poročila o embalaži in odpadni embalaži. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
- Leban, J., 2009. Gospodarske družbe – med cilji in rezultati pri ravnanju z odpadno embalažo. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 50-54
- Šarc, B., 2009. Priprava na nove sheme pri ravnanju z odpadno embalažo in drugimi vrstami odpadkov. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 63-66
- EEA, 2010. Generation and recycling of packaging waste (CSI 017) (citirano 17. marec 2010).
- EUROSTAT, 2009. Environmental Data Centre on Waste (citirano 17. november 2009).