Kazalec delež oskrbe s toploto iz energetsko učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja (DO) prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizvedene iz sistemov DO, ki so energetsko učinkoviti v skladu s 50. členom Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE)^*1. Ta določa, da so sistemi DO energetsko učinkoviti takrat, kadar je toplota na letni ravni zagotovljena iz vsaj enega od naslednjih virov: (i) vsaj 50 % toplote proizvedene posredno ali neposredno iz obnovljivih virov energije (OVE), (ii) vsaj 50 % odvečne toplote, (iii) vsaj 75 % toplote iz soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) ali (iv) vsaj 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh virov iz prejšnjih alinej. Kazalec je definiran kot razmerje med toploto, proizvedeno v energetsko učinkovitih sistemih DO, in toploto, proizvedeno v vseh sistemih DO.

V okviru kazalca spremljamo tudi delež proizvedene toplote iz OVE in odvečne toplote v vseh sistemih DO, ki prikazuje, kakšen del daljinske toplote je letno proizveden iz OVE ali pridobljen iz odvečne toplote v vseh sistemih DO. Delež kaže, s kakšno hitrostjo poteka preobrazba sistemov DO za prehod v nizkoogljično družbo. Večji delež pomeni tudi manjše izpuste TGP in je zato pomemben tako z vidika doseganja ciljev na področju rabe OVE kot tudi na področju izpustov TGP. Delež je definiran kot razmerje med proizvedeno toploto iz OVE in odvečno toploto in vso toploto, proizvedeno v sistemih DO.

Opomba:

^*1   Uradni list RS, št. 158/20

Leta 2022 je bilo v enegetsko učinkovitih sistemih DO proizvedenih skoraj 87 % vse toplote v sistemih DO, kar je največ v opazovanem obdobju 2016–2022. Glede na prejšnje leto se je delež povečal za 2 odstotni točki, glede na leto 2016 pa za 2,8 odstotni točki. Delež v opazovanem obodbju niha v razponu med 81 in 87 %.

V strukturi proizvedene toplote so tudi leta 2022 največ, 58 %, prispevale enote SPTE na fosilna goriva. Glede na leto 2016 se je njihov delež zmanjšal za skoraj 14 odstotnih točk. V istem obdobju se je najbolj povečal delež toplote, proizvedene v kotlih na zemeljski plin in druge fosilne vire, za 8 odstotnih točk, delež toplote iz lesne biomase in SPTE na OVE pa za 5 odstotnih točk. Z vidika doseganja ciljev na področju OVE in prehoda v nizkoogljično družbo bi bilo bolje, da bi se čim več toplote iz SPTE na fosilna goriva nadomestilo s toploto iz OVE ali odvečno toploto. Skupni delež toplote iz OVE in odvečne toplote je bil leta 2022 skoraj 21-odstoten. Glede na leto prej se je povečal za 2 odstotni točki, glede na leto 2016 pa za 5 odstotnih točk. Od indikativne ciljne vrednosti za leto 2022 je bil višji za 1,5 odstotne točke, obenem pa je bil višji tudi že od indikativnega cilja za leto 2023. Cilji do leta 2030 se bodo s posodobitvijo NEPN predvidoma še spremenili. Največji delež toplote iz OVE so prispevali sistemi SPTE na OVE, 12 % vse preoizvedene toplote v sistemih DO, in pa kotli na lesno biomaso z 8 %.

V strukturi goriv v sistemih DO se je delež premoga leta 2022 zmanjšal, in sicer s 47 na 45 %, ravno tako se je zmanjšal delež zemeljskega plina, povečala pa sta se delež utekočinjenega naftnega plina (UNP) in ekstra lahkega kurilnega olja (ELKO), za 2 odstotni točki, ter lesne biomase, za 1 odstotno točko. Spremembe so tudi posledica sprememb cenovnih razmerij na trgu energentov. Skupaj so fosilni viri leta 2022 predstavljali kar 78 % vseh goriv v sistemih DO, lesna biomasa pa 19 %. Kljub temu torej, da je velik del toplote, več kot 80 %, proizveden v energetsko učinkovitih sistemih DO, so izpusti TGP iz teh sistemov veliki, njihovo zmanjšanje pa bo mogoče doseči šele z zamenjavo starih premogovnih enot in postopnim nadomeščanjem fosilnih goriv z OVE.