Celostna prometna strategija je strateški dokument, s katerim Občina opredeli učinkovito zaporedje ukrepov na področju prometa, ki jih pomagajo uresničiti celostne spremembe in posledično boljšo kakovost bivanja. Trajnostni pristop, ki odlikuje CPS, uravnoveša gospodarski razvoj, socialno pravičnost in kakovost okolja. Prednost celovitega pogleda na promet so tudi pozitivni učinki na zdravje in okolje, saj se Občina z dokumentom CPS zavzema tudi za izboljšanje kakovosti zraka, zmanjšanje hrupa in blaženje podnebnih sprememb.

Kazalec prikazuje število slovenskih občin, ki so tradicionalno načrtovanje prometa nadgradile s celostnim pristopom. Pogoj za to je poleg izvajanja samih ukrepov trajnostne mobilnosti tudi celovit in strateški pristop k načrtovanju s pomočjo priprave CPS. To je dokumente, ki posamezne ukrepe združuje in jih postavlja v širši kontekst. Strategija se lahko pripravi na občinski ali regionalni ravni, trenutno je večina strategij v Sloveniji pripravljenih na občinski ravni. Ker zaenkrat ni državnega ali evropskega sistema preverjanja kakovosti CPS, kazalec vključuje vse dokumente s podobnim poimenovanjem in pristopom, kljub zavedanju, da je njihova kakovost zelo različna. 

Smernice za pripravo CPS (MzIP, 2012) izpostavljajo naslednje prednosti CPN:

• boljša kakovost bivanja – CPN pomeni načrtovanje za ljudi, in ne za avtomobile in promet. To se odraža na primer v boljši kakovosti javnih prostorov, izboljšani varnosti otrok, zmanjšanju količine toplogrednih plinov in podobno;
• pozitivni učinki na okolje in zdravje -  delovanje v smeri izboljšanja kakovosti zraka, zmanjševanja hrupa in blaženja podnebnih sprememb ter spodbujanje aktivne mobilnosti prebivalcev, da bi hodili peš ali se vozili s kolesom, ima pozitivne učinke na zdravje in prinaša pomembne prihranke pri stroških, ki so povezani z njim;
• izboljšani mobilnost in dostopnost - CPN zagotavlja boljšo mobilnost vseh prebivalcev in lajša dostopnost do posameznih območij in storitev;
• izboljšana podoba občine - občina, ki si prizadeva za celostno načrtovanje prometa, se lahko ponaša z videzom inovativnosti in naprednosti;
• odločitve, ki jih podpira javnost - načrtovanje za ljudi vključuje načrtovanje z ljudmi in se odziva na potrebe različnih skupin uporabnikov. Z vključevanjem javnosti lahko odločitve za ali proti ukrepom na področju prometa v občinah pridobijo pomembno stopnjo javne legitimnosti;
• učinkovito izpolnjevanje okoljskih obveznosti - izdelava CPS je učinkovit način izpolnjevanja pravnih obveznosti, kot so Direktiva o kakovosti zraka Evropske komisije ali nacionalni predpisi za nadzor nad hrupom;
• nove in celovite politične vizije - CPN ponuja dolgoročno in strateško vizijo zagotavljanja mobilnosti. Spodbuja kulturo učinkovitega in integriranega načrtovanja, ki teži k vključevanju sektorskih politik, institucij in sosednjih občin ter omogoča tudi doseganje drugih ciljev občine (gospodarskih, socialnih, okoljskih);

izboljšanje dostopa do sredstev - CPS lahko zagotovi dostop do sredstev, ki so na voljo za inovativne rešitve, in poveča konkurenčnost občine pri prijavah na razpise za evropska finančna sredstva.

Celostno prometno načrtovanje izhaja iz izkušenj dobro delujočih praks mnogih evropskih mest, ki se z izzivi prometa ukvarjajo že dalj časa in uspešno uresničujejo ključna načela tega pristopa. V Veliki Britaniji, Franciji in Italiji so CPS že nekaj časa obvezne, zato imajo te države največ izkušenj z uvajanjem CPN in CPS in so bile vir navdiha Evropski komisiji pri aktivnem spodbujanju uvajanja CPS na evropski ravni. Celovit pregled stanja CPN in CPS v EU in posameznih državah podaja na spletni strani Evropske platforme za CPS (European Platform on SUMPs).

Celosten pristop k izzivom prometa nadgrajuje obstoječe metode načrtovanja in ustrezno upošteva načela strateškega razmišljanja, vključevanja, sodelovanja in vrednotenja. Ima merljive koristi in opazno dodano vrednost, zaradi katerih tudi pri nas vedno več deležnikov prepoznava prednosti uporabe tega pristopa v lokalnem in regionalnem okolju ter se odloči za pripravo CPS kljub temu, da slednja še ni zakonsko zahtevana. Do konca leta 2020 je tak dokument pripravilo in sprejelo v občinskem svetu 85 slovenskih občin. CPS so sprejele vse večje slovenske občine, zato zdaj živi v občinah s sprejeto CPS kar 75 % prebivalcev Slovenije.

V zadnjih nekaj letih je Evropska komisija izdala kar nekaj priporočil, usmeritev in spodbud na temo CPS. Vlada RS je tem sporočilom pritegnila in že nekaj časa dela na načinih, s katerimi bi občine spodbudila k izdelavi CPS. Napovedi, da bo Evropska unija dodelitev sredstev za promet pogojevala z obstojem tovrstnega strateškega dokumenta v občini, postajajo realnost. MzI je podobno logiko uveljavilo pri izvajanju Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014-2020 v katerem je pogojevalo sofinanciranje investicij s področja trajnostne mobilnosti z obstojem CPS v občini.

MzI, pristojno za načrtovanje prometa v državi, je v zadnjih letih prepoznalo ključne probleme na področju trajnostne mobilnosti in pristopilo k načrtu za reševanje te problematike s pomočjo kohezijskih sredstev. Zato je v Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v okviru prednostne osi za spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za mestna območja, uvrstila ukrepe trajnostne mobilnosti. Gre predvsem za izdelavo CPS z naselji mestnega značaja in za izvajanje ukrepov teh strategij, kot so: ureditev varnih dostopov do postaj in postajališč javnega prevoza, ureditev stojal in nadstrešnic za parkiranje koles, sistem P+R (parkiraj in se pelji), ureditev postajališč javnega prevoza ter pločnikov in kolesarskih stez. Poleg ustreznih infrastrukturnih pogojev za trajnostno mobilnost so se oblikovali in izvajali ustrezni ukrepi upravljanja mobilnosti, kot na primer izdelava mobilnostnih načrtov institucij, omejevanje prometa v mestnih jedrih za osebni promet, zelena mestna logistika, uporaba sodobnih tehnologij za učinkovito upravljanje mobilnosti in izobraževalno ozaveščevalne dejavnosti o trajnostni mobilnosti. Rezultat aktivnosti MzI je trenutno število sprejetih občinskih CPS v Sloveniji - 85 slovenskih občin v katerih živi 75 % prebivalcev Slovenije.

Pomembno je tudi usposabljanje za izdelovalce CPS, ki ga je zagotovilo MzI v sodelovanju s Slovensko platformo za trajnostno mobilnost. S tem izobraževanjem je bila v letih 2014 in 2015 ideja in koncept trajnostnega načrtovanja mobilnosti prenesena na približno 70 strokovnjakov s področja prometnega in prostorskega načrtovanja, kar prav tako pomeni pomemben premik v to smer. Z aktivno vlogo MzI se je v Sloveniji zgodil pomemben preboj na tem področju. V letu 2021 bo MzI izdalo nove smernice za izdelavo občinskih CPS in organiziralo nova izobraževanja za izdelovalce CPS.