Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2009. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005).

Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Commission of the European Communities, 2005). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi. Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007).

Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004).

V nedavno opravljeni študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost za boleznimi dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost za boleznimi dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

V študijah so ugotovili povezavo med izpostavljenostjo onesnaženemu zraku (še posebej prašnim delcem in ogljikovemu monoksidu) in umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal (ENHIS, 2009).

Povprečna stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v Evropi je 0,5 na 1000 živorojenih otrok (ENHIS, 2009). Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,013, v Romuniji pa skoraj 3 na 1000 živorojenih otrok). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Od vseh umrlih dojenčkov jih 12,9 % umre zaradi bolezni dihal (ENHIS, 2009). Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za zadnjih 6 let kažejo, da je umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih dokaj stabilna. Podatki so primerljivi s stopnjo umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v razvitih državah zahodne Evrope.

Podatki za Slovenijo kažejo, da je stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v letih 2002-2009 od 0 do 0,12 na 1000 živorojenih otrok (najvišja leta 2003). V Celju, Ljubljani in Mariboru stopnja umrljivosti zaradi bolezni dihal pri otrocih, starih 28-364 dni, v primerjavi z ostalimi deli Sloveniji ni povišana, v letih 2002-2009 beležimo le 1 primer smrti v Celju leta 2003. V vsej Sloveniji je v tem obdobju zaradi bolezni dihal umrlo 7 dojenčkov. Podatki kažejo, da je delež otrok, starih 28-364 dni, ki v Sloveniji umrejo zaradi bolezni dihal v letih 2002-2009 povprečno 5,58 % (od 0,0 %-12,5 %) glede na celotno smrtnost otrok (IVZ RS, 2009).

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek (Commission of the European Communities, 2005).

V državah zahodne Evrope je stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal zelo nizka, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.