KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Zdravje ljudi in ekosistemov
  3. Izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10

[ZD03] Izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10
Impacts

Ključno sporočilo
Bad

Otroci so v Sloveniji izpostavljeni letnim koncentracijam 30-40 µg PM10/m3, kar je nad priporočeno mejno vrednostjo Svetovne zdravstvene organizacije, ki je določena za zdravje otrok (20 µg PM10/m3). Število sprejemov otrok, ki so sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, predstavlja dobrih 15 % vseh sprejemov otrok.

Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v obdobju 2002–2009. Pri tem je zajeta vzorčna skupina otrok v starosti od 0-15 let. Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10, in sicer od 0-30 µg/m3, 30-40 µg/m3, 40-50 µg/m3 in > 50 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljenih posamezni skupini koncentracije PM10, je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupno koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu.

Delež otrok v starostni skupini od 0-15 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, je prikazano za obdobje 2002-2009. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v tem mestu v določenem letu.

Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, kot še posebej ranljive družbene skupine (Cohen et al., 2004).

Grafi

Slika ZD03-1: Gibanje letne koncentracije delcev PM10 v mestih v obdobju 2002-2009 (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2010.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Ljubljana µg/m3 42 46 41 37 33 32 30 29
Maribor µg/m3 50 58 46 43 43 40 34 30
Celje µg/m3 46 53 40 43 35 32 30 31
Murska Sobota - Rakičan µg/m3 40 43 31 37 34 30 30 29
Nova Gorica µg/m3 39 37 34 34 34 33 31 28
Trbovlje µg/m3 47 52 40 55 40 37 38 33
Zagorje µg/m3 47 51 45 52 46 41 43 36
EU letna mejna vrednost µg/m3 40 40 40 40 40 40 40 40
WHO letna mejna vrednost µg/m3 20 20 20 20 20 20 20 20
Slika ZD03-2: Izpostavljenost otrok (0-15 let) povišanim koncentracijam delcev PM10 v zunanjem zraku v Sloveniji v obdobju 2002-2009 (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010 in Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje, 2010.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
0-30 µg/m3 % 0 0 0 0 0 4 67 64
30-40 µg/m3 % 7 7 24 63 76 92 29 36
40-50 µg/m3 % 93 56 76 30 24 4 4 0
> 50 µg/m3 % 0 37 0 7 0 0 0 0
Slika ZD03-3: Delež otrok v starostni skupini 0-15 let, ki so bili v obdobju 2002-2009 sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, po občini rojstva otroka
Viri:

Baza podatkov IVZ RS, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2010.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico št. 786 706 805 961 1020 973 1017 1055
Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico št. 544 546 526 496 433 426 441 496
Celje - otroci sprejeti v bolnišnico št. 255 196 223 249 237 229 293 371
Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico št. 78 73 96 81 77 104 89 156
Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico št. 95 154 137 119 149 131 144 176
Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico št. 97 91 79 88 77 90 88 90
Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico št. 142 59 67 45 62 80 76 80
Ljubljana - skupaj otrok v občini št. 46046 45044 44506 44416 44330 44498 37610 38397
Maribor - skupaj otrok v občini št. 18487 18017 17660 17530 17338 17722 13571 13565
Celje - skupaj otrok v občini št. 8961 8681 8624 8538 8497 8534 6803 6818
Murska Sobota - skupaj otrok v občini št. 8443 8204 8039 7908 7787 7685 2607 2629
Nova Gorica - skupaj otrok v občini št. 7925 7709 7600 7582 7500 7515 4472 4489
Trbovlje - skupaj otrok v občini št. 2356 2245 2167 2107 2068 2057 2188 2194
Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini št. 2664 2605 2501 2476 2447 2443 2628 2620
Ljubljana % 1.7 1.6 1.8 2.2 2.3 2.2 2.7 2.7
Maribor % 2.9 3 3 2.8 2.5 2.4 3.2 3.7
Celje % 2.8 2.3 2.6 2.9 2.8 2.7 4.3 5.4
Murska Sobota % 0.9 0.9 1.2 1 1 1.4 3.4 5.9
Nova Gorica % 1.2 2 1.8 1.6 2 1.7 3.2 5.9
Trbovlje % 4.1 4.1 4.5 4.2 3.7 4.4 4 4.1
Zagorje ob Savi % 5.3 2.3 2.7 1.8 2.5 3.3 2.9 3.1
Slika ZD03-4: Delež otrok v letu 2006, ki so bili izpostavljeni onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 in živijo v mestih v izbranih evropskih državah (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

The European Environment and Health Information System (ENHIS), 2007.

Prikaži podatke
Finska Irska Švedska Litva Islandija Francija Norveška Estonija Združeno kraljestvo Švica
PM10 št. izpostavljenih otrok 321416 429335 24323
PM10 št. izpostavljenih otrok 978551 1141178 1455002 14200 6853532 135879 2199233
PM10 št. izpostavljenih otrok 499510 590100 160594 18274949 808602 434763 24327040 1770190
PM10 št. izpostavljenih otrok 113527
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 = 60-80 µg/m3 št. izpostavljenih otrok
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 1299967 1141178 1954512 604300 160594 25557816 968804 434763 26526273 1883717
PM10 % izpostavljenih otrok 24.7 0 0 0 0 1.7 2.5 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 75.3 100 74.4 2.3 0 26.8 14 0 8.3 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 25.6 97.7 100 71.5 83.5 100 91.7 94
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 = 60-80 µg/m3 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 15.8 15.8 20 20.2 20.3 21.1 22.4 22.7 24.6 25.3
Nemčija Danska Avstrija Portugalska Nizozemska Španija Slovenija Slovaška Belgija Grčija
PM10 št. izpostavljenih otrok
PM10 št. izpostavljenih otrok 812393 606072
PM10 št. izpostavljenih otrok 19302917 1694590 2123025 381057 552149 4381386 27113 749664 1262753
PM10 št. izpostavljenih otrok 3666201 676045 784820 1451944 2130238 365779 260557 1425067 3821970
PM10 št. izpostavljenih otrok 2916927 147457
PM10 št. izpostavljenih otrok 54405 285763
PM10 = 60-80 µg/m3 št. izpostavljenih otrok 30664
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 23781511 1694590 2799070 1165877 2004093 10034623 392892 1242747 2973583 3821970
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 3.4 0 0 0 0 6 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 81.2 100 75.8 32.7 27.6 43.7 6.9 60.3 42.5 0
PM10 % izpostavljenih otrok 15.4 0 24.2 67.3 72.4 21.2 93.1 21 47.9 100
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 29.1 0 11.9 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 4.4 9.6 0
PM10 = 60-80 µg/m3 % izpostavljenih otrok 0 0 0 0 0 0 0 2.5 0 0
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 25.8 27.1 30 30.2 32.1 33 33.1 33.8 34.1 36
Češka Madžarska Italija Poljska Srbija Bolgarija Romunija
PM10 št. izpostavljenih otrok 32549
PM10 št. izpostavljenih otrok 96625 142335 17300
PM10 št. izpostavljenih otrok 459832 66340 5265867 801600 199869 73586
PM10 št. izpostavljenih otrok 2253762 2189407 4126697 5949600 47412
PM10 št. izpostavljenih otrok 936362 1010278 2829600 1168454 224644
PM10 št. izpostavljenih otrok 191285 3629602 815800 2361610
PM10 = 60-80 µg/m3 št. izpostavljenih otrok 28243 1384092 1248600 399212
prebivalci, zajeti v raziskavi št. izpostavljenih otrok 3902033 2352372 15558871 11662500 1168454 871137 2435196
PM10 % izpostavljenih otrok 0.8 0 0 0 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 0 4.1 0.9 0.1 0 0 0
PM10 % izpostavljenih otrok 11.8 2.8 33.8 6.9 0 22.9 3
PM10 % izpostavljenih otrok 57.8 93.1 26.5 51 0 5.4 0
PM10 % izpostavljenih otrok 24 0 6.5 24.3 100 25.8 0
PM10 % izpostavljenih otrok 4.9 0 23.3 7 0 0 97
PM10 = 60-80 µg/m3 % izpostavljenih otrok 0.7 0 8.9 10.7 0 45.8 0
povprečna letna vrednost PM10 µg/m3 36.7 36.9 39.4 41.7 47.1 49.9 51.9
Slika ZD03-5: Izpostavljenost mestnega prebivalstva onesnaženosti zraka z delci PM10 leta 2008 v izbranih evropskih državah (po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporočljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU postavlja mejo 40 µg/m3)
Viri:

EUROSTAT, Urban population exposure to air pollution by particulate matter, 2010.

Prikaži podatke
leto Estonija Irska Finska Litva Švedska Norveška Združeno kraljestvo Nemčija Danska Avstrija
1999 µg/m3 np 15.8 15.7 np 14.1 np 24.2 27.7 np :
2000 µg/m3 np np 14.7 np 17 np 23.4 27 np 25.9
2001 µg/m3 18.2 20.4 16.4 np 17.9 np 24.2 24.9 np 32
2002 µg/m3 21.3 19 16.9 np 19.5 np 23.2 26.6 23.9 26.1
2003 µg/m3 19.4 18.6 16.3 np 19.6 19.6 25.8 29 24.6 32.2
2004 µg/m3 17.6 14.4 13.9 23.3 18.2 17.3 22.6 23.7 19.5 25.2
2005 µg/m3 20.7 15.1 15.3 22.9 19.5 24 23.5 24.2 22.8 28.9
2006 µg/m3 22.7 16.4 16.6 20.2 20.4 22.4 24.6 25.7 26.9 30.4
2007 µg/m3 18.6 14.6 16.8 20.2 17.3 20.7 23.3 22.5 21 23.8
2008 µg/m3 11.1 13.7 14.3 17.4 17.6 18.9 20.4 21.1 21.4 22.9
leto Latvija Francija Portugalska Slovaška Nizozemska Belgija EU-27 Madžarska Španija Češka
1999 µg/m3 np np 37.6 36.5 33.1 34.5 27.9 np 33.6 28
2000 µg/m3 np np 32.4 28.5 30.1 32.9 27.7 np 33.3 32.7
2001 µg/m3 np 21.9 35.7 26.7 29 33.9 27.1 np 30.6 35.6
2002 µg/m3 np 21.9 33.7 28.6 31.4 33.2 28.1 np 31.2 40.2
2003 µg/m3 np 23.7 34.1 31.4 32.9 36.5 31.2 40.1 31.5 47
2004 µg/m3 np 20.8 33 33.1 29.4 30.3 27.8 25.2 31.4 38.4
2005 µg/m3 np 20.4 34 33.2 28.5 29.6 29.2 37.7 32.9 39.6
2006 µg/m3 np 21.1 32 28.3 31.5 30.7 30.8 35.8 34.5 40.6
2007 µg/m3 np 27.3 30.4 26.3 29.6 26.3 29 29.7 32.9 31.9
2008 µg/m3 23.8 24.1 24.3 25 25.2 26 26.8 27.1 27.7 29.8
leto Slovenija Poljska Italija Grčija Romunija Bolgarija
1999 µg/m3 np 44.1 np np np np
2000 µg/m3 np 41.8 44.4 np np 20.4
2001 µg/m3 np 37.9 31.1 40.9 np 28.6
2002 µg/m3 30.9 45 39.3 42.8 np np
2003 µg/m3 43.8 44.4 40.1 39.1 np 60.7
2004 µg/m3 40.6 35.1 39.3 40.3 53 49
2005 µg/m3 36.4 38.9 42.9 41.1 46.2 45
2006 µg/m3 33.3 44.6 41.5 36.1 52.2 48.9
2007 µg/m3 32.4 34 38.8 32.3 43.1 46.8
2008 µg/m3 29.9 33.4 34.3 36.8 41.1 52.7

Cilji

Doseganje mejnih vrednosti koncentracije za delce PM10 za zaščito zdravja ljudi, ki so v veljavi od 1. 1. 2005 dalje, in sicer:
- doseganje dnevne mejne koncentracije PM10: 50 µg/m3 (dovoljeno preseganje - 35-krat v koledarskem letu),
- doseganje letne mejne koncentracije PM10: 40 µg/m3.

Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in zagotovljanje povprečne letne vrednosti delcev v zunanjem zraku, in sicer 20 µg/m3 za PM10 in 10 µg/m3 za PM2.5 (Hong et al., 2002).

Delci se nahajajo povsod, kjer živijo ljudje. Človek jih proizvaja s svojimi aktivnostmi, kot so promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Delci, manjši od 10 µm, so onesnaževalci zraka, ki lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002).

Slika ZD3-6: Potovanje delcev v dihalih

Vir: Gozd, zrak, gibanje- zdravje, Delovna skupina CEHAP

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS so otroci v Sloveniji, stari od 0-15 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM10 v območju 30-40 µg/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg PM10 /m3). Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2009 največ otrok v starostni skupini 0-15 let, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal v Murski Soboti in Celju.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-15 let, predstavlja dobrih 15 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo še veliko večje, če ne bi bili ti bolniki dobro vodeni s strani otroških zdravnikov. Glede na izračun Svetovne zdravstvene organizacije bi se število sprejemov otrok zaradi bolezni dihal v bolnišnico, starih od 0-15 let, zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM10 za 10 µg/m3 bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Na podlagi metodologije APHECOM, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije, je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 ljudi zaradi onesnaženja z delci PM10. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanje obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja in 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Pri vseh sprejemih je bil vzrok poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaženja z delci PM10. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM10 20ug/m3, vseh navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).

Novejše raziskave kažejo povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo onesnaženemu zraku s PM10 in povečano pogostnostjo astme pri otrocih, predvsem tistih, ki živijo v bližini prometne ceste. V splošnem velja, da je tveganje za astmo pri otrocih, ki živijo 75 m od prometne ceste približno za 50 % večje, kot za otroke, ki živijo več kot 150 m od ceste (McConnell R et al., 2006). Onesnažen zrak, ki je posledica prometa, povzroča astmatične napade pri otrocih in zelo verjetno povečano obolevnost in umrljivost za boleznimi srca in ožilja (Traffic-Related Air Pollution, 2010).

Slika ZD3-7: Tveganje za astmo pri otrocih glede na bivanje v bližini prometne ceste

Vir: McConnell et al, EHP 2006

V Ljubljani v oddaljenosti 75 m od ceste živi približno 23 % prebivalcev. Po grobih preliminarnih podatkih ima astmo v Ljubljani okrog 8 % otrok, starih 0-17 let. Približno 250 otrok, starih 0-17 let, ima astmo na račun prometnih cest, kar predstavlja dobrih 10 % vseh astem. Približno 14 % astmatikov je v Ljubljani sprejetih v bolnišnico zaradi izpostavljenosti delcem PM10. Okrog 23 % sprejemov otrok (0-17 let) v bolnišnico je posledica kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Nekatere študije pričajo tudi o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).

Dejstvo je, da je večina (89 %) prebivalcev evropskih mest, v katerih stalno merijo PM10, izpostavljena koncentracijam delcev, ki so nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2006). Ta na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da so bili v letu 2006 bolj onesnaženemu zraku zaradi PM10 bolj izpostavljeni otroci v nekaterih vzhodnih in jugovzhodnih državah Evrope. Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta sprejemajo za zmanjšanje onesnaženosti. Slednje je razvidno tudi iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM10 v skupini držav EU-27, iz katere je razvidno, da sodi Slovenija med s PM10 bolj onesnažene države in da se giblje letna mejna vrednost PM10 nad povprečjem EU-27 (podatki za leto 2008). Letna mejna vrednost presega po WHO določena priporočila.

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti. Pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5%, in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm, avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Zato predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m3 za PM2.5 in 20 µg/m3 za PM10 (Hong et al., 2002).

Metodologija

Podatki za Slovenijo

Okoljski del podatkov

Cilji povzeti: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 36/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o koncentracijah ozona za Slovenijo so povzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije Republike Slovenije za okolje.
Podatki o številu otrok (0-14 let) so povzeti: SI-STAT podatkovni portal > Podatki po občinah > Prebivalstvo po izbranih starostnih skupinah in spolu, občine, Slovenija, polletno.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Statistični urad RS.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.9.2010.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2009.
Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološkometeoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.
Za izračun izpostavljenosti delcem PM10 so bila upoštevana merilna mesta tipa B-ozadje, in sicer na mestnih območjih (U) Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Zagorje; na primestnih območjih (S) Trbovlje ter na obmestnem podeželskem območju (R(NC)) Murska Sobota - Rakičan. Za kazalec so bile upoštevane povprečne letne vrednosti koncentracij delcev PM10 (μg/m3) z upoštevanim korekcijskim faktorjem.
Podatki o številu otrok za posamezna zaledja merilnih mest so bili povzeti iz SI-STAT podatkovnega portala, in sicer polletni podatki o prebivalstvu za (pri)mestne občine. Upoštevani so bili podatki za datum 31.12. posameznega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Za posamezna merilna mesta je bil uporabljen podatek o povprečni letni vrednosti koncentracij delcev PM10 v μg/m3. Posamezna mestna in primestna območja so bila nato razvrščena v skupine – 1. skupina zajema merilna mesta, kjer so bile povprečne letne koncentracije med 0 in 30 μg/m3, 2. skupina zajema merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 30 in 40 μg/m3, 3 . skupina merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 40 in 50 μg/m3 ter zadnja, 5. skupina merilna mesta s koncentracijo nad 50 μg/m3. Nato smo pogledali, koliko otrok je živelo na območjih, ki so bila uvrščena v posamezne skupine. Izračunali smo deleže otrok, ki so glede na vse otroke v slovenskih mestih izpostavljeni povišanim koncentracijam ozona določeno število dni v letu.
Obremenjenost z delci PM10 v Ljubljani in breme bolezni smo izračunali z metodologijo APHECOM. Metoda upošteva obremenjenost bolnikov z boleznimi srca in ožilja ter dihal z delci ali ozonom in posledično prezgodnjo umrljivost in/ali sprejem v bolnišnico zaradi poslabšanja osnovne bolezni. Metoda je postavljena na osnovi predpostavke, koliko ljudi manj bi umrlo, oziroma koliko manj bi bilo sprejemov v bolnišnico, če trenutna stopnja onesnaženosti z delci PM10 ne bi presegla povprečne letne stopnje onesnaženosti 20 ug/m3.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o koncentracijah PM10 v zunanjem zraku so obteženi s korekcijskim faktorjem, določenim s strani Agencije RS za okolje po enotni evropski metodologiji. Zato so podatki o gibanju koncentracije PM10 primerljivi s podatki PM10 v zunanjem zraku drugih držav.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Zdravstveni del podatkov

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide (Global update 2005)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov Inštituta za varovanje zdravja RS.
Skrbnik podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 9. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2007. Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije niso izdelane
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so bili pridobljeni s strani nacionalnih oz. lokalnih mrež za spremljanje kakovosti zraka (AirBase - public air quality database), podatki o številu otrok pa z Evropske statistične organizacije (EUROSTAT).
Podatke o izpostavljenost mestnega prebivalstva onesnaženosti zraka s trdimi delci zbira tudi EUROSTAT > Sustainable development indicators > Public health > Urban population exposure to air pollution by particulate matter.
Skrbnik podatkov: ENHIS in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30. 09. 2010
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki ENHIS so na voljo za leto 2006. Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so del AirBASE – vključena so mestna (U) in primestna (S) merilna mesta, za katera obstajajo podatki za vsaj 75 % dni v letu. Za posamezne države je lahko reprezentativnih več merilnih mest, za Slovenijo so upoštevani le podatki iz merilnega mesta Ljubljana. Podatki izračunani na EUROSTAT-u so na voljo za obdobje 1999-2008 in se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljene so letne povprečne koncentracije delcev v zunanjem zraku ter število otrok, ki živi v zaledju izbrane postaje. Na podlagi teh podatkov so izračunani deleži otrok, ki živijo na območjih z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10. EUROSTAT podaja že izračunane podatke populaciji prilagojenih srednjih vrednosti letnih koncentracij PM10.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Zaradi skupne metodologije zbiranja so podatki med državami mednarodno primerljivi. Podatki o številu prebivalcev v mestih so ažurirani manj pogosto, vendar to ne vpliva na izračun kazalca, saj same spremembe prebivalstva med leti bistveno ne vplivajo na potek trenda. Podatki pred letom 2002 niso na voljo za vse države.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Air Quality Guidelines. Global update 2005. Particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide. WHO, 2006.
- APHECOM, Improving Knowledge and Communication for Decision Making on Air Pollution and Health in Europe, September 23-24 2010, Barcelona.
- Asher MI et al. Worldwide time trends in the prevalence of symptoms of asthma, allergic rhinoconjunctivitis, and eczema in childhood: ISAAC Phase One and Three repeat multicountry cross-sectional surveys. Lancet, 2006, 368:733-743.
- Bert Brunekreeft. Air pollution and health. The Lancet, vol 360, october 2002 1233 – 1242.
- Brook RD, Franklin B, Cascio W et al. Air pollution and cardiovascular disease: a statement for healthcare professional from the Expert Panel on Population and Prevention Science of the American Heart Association. Circulation 109: 2655-2671 (2004), Simkhovicz BZ, Kleinman MT, Klonet RA, Air pollution and cardiovascular injury epidemiology, toxicology, and mechanisms. J Am Coll Cardiol 52: 719-726.
- Cohen AJ et al. Urban air pollution. In: Ezzati M et al, eds. Comparative quantification of health risks. Vol.2. Geneva, World Health Organization, 2004:1353-1433 (7 March 2007).
- ENHIS, 2007. Exposure of children to air pollution (particulate matter) in outdoor air. World Health Organization, Europe.
- Hong YC et al. Air pollution: a new risk factor in ischemic stroke mortality. Stroke, 2002, 110: 221- 228.
- Implementing environment and health information system in Europe. WHO European Centre for Environment and Health. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2005. (7 March 2007).
- McConnell R, Berhane K, Yao L et al. Traffic, susceptibility, and childhood asthma, Environ Health Perspect. 2006 May; 114(5):766-72.
- Traffic-Related Air Pollution: A Critical Review of the Literature on Emissions, Exposure and Health Effects, HEI, Special Report 17, January 2010

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
31.05.2011
Avtor(ji)

Peter Otorepec, dr. med., Inštitut za varovanje zdravja RS