V EU-27 sodi Slovenija med države, ki so bolj onesnažene z delci PM10. Povprečna letna koncentracija PM10 namreč presega mejno vrednost, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija za zdravje ljudi (20 µg PM10/m3). Še posebej so onesnaženemu zraku izpostavljeni starejši in otroci, ki so ranljivejša družbena skupina. Analize kažejo, da je v Sloveniji približno dve petini otrok izpostavljenih negativnim vplivom povišanih letnih koncentracij delcev. V Evropi večina otrok živi v okolju, kjer so koncentracije delcev PM1010 pod 30 µg/m33, v Sloveniji pa je približno 40 % otrok izpostavljenih koncentracijam med 30 in 40 µg PM10/m3. Po zadnjih podatkih o bolnišničnih sprejemih otrok, predstavljajo sprejemi zaradi bolezni dihal približno 15 % vseh sprejemov otrok.
Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok (od 0 do vključno 14 let) onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah.
Premer delcev največkrat opišemo z izrazom "aerodinamični premer". Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM10 (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM2,5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM1,0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).
Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10 in sicer 0-30 µg/m3, 30-40 µg/m3, 40-50 µg/m3 in > 50 µg/m3. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10 je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, kjer poteka redno spremljanje onesnaženosti z delci. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok, ki živijo na izbrani lokaciji. Umestitev merilnega mesta v določeno skupno koncentracije PM10 je narejena na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu.
NIJZ RS, 2013; ARSO, 2013
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
0-30 µg/m3 | % | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 4 | 67 | 64 | 61.2 | 48 |
30-40 µg/m3 | % | 7 | 7 | 24 | 63 | 76 | 92 | 29 | 36 | 38.8 | 52 |
40-50 µg/m3 | % | 93 | 56 | 76 | 30 | 24 | 4 | 4 | 0 | 0 | 0 |
> 50 µg/m3 | % | 0 | 37 | 0 | 7 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
2012 | |||||||||||
0-30 µg/m3 | % | 87 | |||||||||
30-40 µg/m3 | % | 13 | |||||||||
40-50 µg/m3 | % | 0 | |||||||||
> 50 µg/m3 | % | 0 |
NIJZ RS, 2013; SURS, 2013
2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 786 | 706 | 805 | 961 | 1020 | 973 | 1017 | 1333 | 1516 | 1378 |
Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 544 | 546 | 526 | 496 | 433 | 426 | 441 | 669 | 722 | 572 |
Celje - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 255 | 196 | 223 | 249 | 237 | 229 | 293 | 512 | 490 | 409 |
Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 78 | 73 | 96 | 81 | 77 | 104 | 89 | 419 | 376 | 377 |
Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 95 | 154 | 137 | 119 | 149 | 131 | 144 | 308 | 338 | 381 |
Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 97 | 91 | 79 | 88 | 77 | 90 | 88 | 88 | 70 | 73 |
Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 142 | 59 | 67 | 45 | 62 | 80 | 76 | 80 | 97 | 74 |
Ljubljana - skupaj otrok v občini | št. | 46046 | 45044 | 44506 | 44416 | 44330 | 44498 | 37610 | 46482 | 47814 | 48909 |
Maribor - skupaj otrok v občini | št. | 18487 | 18017 | 17660 | 17530 | 17338 | 17722 | 13571 | 17476 | 17641 | 17821 |
Celje - skupaj otrok v občini | št. | 8961 | 8681 | 8624 | 8538 | 8497 | 8534 | 6803 | 8527 | 8628 | 8692 |
Murska Sobota - skupaj otrok v občini | št. | 8443 | 8204 | 8039 | 7908 | 7787 | 7685 | 2607 | 7514 | 7444 | 7357 |
Nova Gorica - skupaj otrok v občini | št. | 7925 | 7709 | 7600 | 7582 | 7500 | 7515 | 4472 | 7630 | 7757 | 7831 |
Trbovlje - skupaj otrok v občini | št. | 2356 | 2245 | 2167 | 2107 | 2068 | 2057 | 2188 | 2022 | 2035 | 1997 |
Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini | št. | 2664 | 2605 | 2501 | 2476 | 2447 | 2443 | 2628 | 2448 | 2451 | 2461 |
Ljubljana | % | 1.70698866351 | 1.56735636267 | 1.80874488833 | 2.16363472622 | 2.30092488157 | 2.18661512877 | 2.7 | 2.8677767738 | 3.17061948383 | 2.81747735591 |
Maribor | % | 2.94260831936 | 3.03047122162 | 2.97848244621 | 2.82943525385 | 2.49740454493 | 2.40379189708 | 3.2 | 3.82810711833 | 4.09273850689 | 3.20969642557 |
Celje | % | 2.84566454637 | 2.25780440041 | 2.58580705009 | 2.91637385805 | 2.78921972461 | 2.68338411062 | 4.3 | 6.00445643251 | 5.67918405192 | 4.70547630005 |
Murska Sobota | % | 0.923842236172 | 0.889809848854 | 1.1941783804 | 1.02427921093 | 0.988827533068 | 1.35328562134 | 3.4 | 5.57625765238 | 5.05104782375 | 5.12437134702 |
Nova Gorica | % | 1.19873817035 | 1.99766506681 | 1.80263157895 | 1.56950672646 | 1.98666666667 | 1.74318030605 | 3.2 | 4.03669724771 | 4.35735464742 | 4.86527901928 |
Trbovlje | % | 4.11714770798 | 4.05345211581 | 3.64559298569 | 4.17655434267 | 3.72340425532 | 4.37530384054 | 4 | 4.35212660732 | 3.4398034398 | 3.65548322484 |
Zagorje ob Savi | % | 5.33033033033 | 2.26487523992 | 2.67892842863 | 1.81744749596 | 2.53371475276 | 3.27466230045 | 2.9 | 3.26797385621 | 3.95756833945 | 3.00690776107 |
2012 | |||||||||||
Ljubljana - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 1545 | |||||||||
Maribor - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 521 | |||||||||
Celje - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 389 | |||||||||
Murska Sobota - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 294 | |||||||||
Nova Gorica - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 333 | |||||||||
Trbovlje - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 66 | |||||||||
Zagorje ob Savi - otroci sprejeti v bolnišnico | št. | 63 | |||||||||
Ljubljana - skupaj otrok v občini | št. | 49976 | |||||||||
Maribor - skupaj otrok v občini | št. | 17966 | |||||||||
Celje - skupaj otrok v občini | št. | 8818 | |||||||||
Murska Sobota - skupaj otrok v občini | št. | 7344 | |||||||||
Nova Gorica - skupaj otrok v občini | št. | 7964 | |||||||||
Trbovlje - skupaj otrok v občini | št. | 1991 | |||||||||
Zagorje ob Savi - skupaj otrok v občini | št. | 2488 | |||||||||
Ljubljana | % | 3.1 | |||||||||
Maribor | % | 2.9 | |||||||||
Celje | % | 4.4 | |||||||||
Murska Sobota | % | 4 | |||||||||
Nova Gorica | % | 4.2 | |||||||||
Trbovlje | % | 3.3 | |||||||||
Zagorje ob Savi | % | 2.5 |
EUROSTAT, 2013
1997 | 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
EU-27 | µg/m3 | 33 | 28 | 29 | 28 | 26 | 27 | 30 | 27 | 28 | 30 |
Belgija | µg/m3 | 41 | 35 | 34 | 33 | 34 | 33 | 36 | 31 | 30 | 31 |
Bolgarija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 20 | 29 | 0 | 59 | 52 | 49 | 53 |
Češka | µg/m3 | 35 | 26 | 25 | 30 | 32 | 39 | 41 | 34 | 34 | 35 |
Danska | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 24 | 25 | 20 | 24 | 27 |
Nemčija | µg/m3 | 24 | 21 | 27 | 27 | 25 | 27 | 29 | 24 | 24 | 26 |
Estonija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 | 21 | 19 | 18 | 21 | 23 |
Irska | µg/m3 | 0 | 0 | 16 | 0 | 20 | 20 | 19 | 15 | 15 | 17 |
Grčija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 35 | 35 | 34 | 33 | 29 | 26 |
Španija | µg/m3 | 33 | 47 | 39 | 39 | 32 | 32 | 34 | 33 | 34 | 34 |
Francija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 21 | 21 | 23 | 21 | 20 | 21 |
Italija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 47 | 31 | 31 | 34 | 36 | 39 | 40 |
Litva | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
Latvija | µg/m3 | 0 | 0 | 29 | 0 | 0 | 0 | 0 | 23 | 23 | 20 |
Madžarska | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 34 | 24 | 39 | 37 |
Nizozemska | µg/m3 | 37 | 37 | 36 | 31 | 30 | 32 | 34 | 30 | 30 | 32 |
Avstrija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 26 | 33 | 26 | 31 | 24 | 29 | 30 |
Poljska | µg/m3 | 47 | 53 | 36 | 37 | 36 | 40 | 41 | 32 | 36 | 42 |
Portugalska | µg/m3 | 0 | 0 | 37 | 31 | 33 | 29 | 29 | 33 | 32 | 31 |
Romunija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 50 | 54 | 49 | 53 |
Slovenija | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 31 | 44 | 41 | 37 | 33 |
Slovaška | µg/m3 | 0 | 0 | 36 | 29 | 27 | 29 | 30 | 31 | 34 | 31 |
Finska | µg/m3 | 0 | 0 | 16 | 15 | 16 | 16 | 16 | 14 | 15 | 16 |
Švedska | µg/m3 | 0 | 14 | 14 | 17 | 18 | 20 | 20 | 18 | 19 | 20 |
UK | µg/m3 | 30 | 26 | 25 | 24 | 24 | 24 | 26 | 23 | 23 | 25 |
Norveška | µg/m3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 20 | 17 | 22 | 22 |
2007 | 2008 | 2009 | 2010 | ||||||||
EU-27 | µg/m3 | 28 | 26 | 26 | 26 | ||||||
Belgija | µg/m3 | 26 | 26 | 29 | 27 | ||||||
Bolgarija | µg/m3 | 54 | 61 | 56 | 48 | ||||||
Češka | µg/m3 | 27 | 25 | 26 | 29 | ||||||
Danska | µg/m3 | 23 | 21 | 17 | 12 | ||||||
Nemčija | µg/m3 | 23 | 21 | 22 | 23 | ||||||
Estonija | µg/m3 | 19 | 11 | 11 | 13 | ||||||
Irska | µg/m3 | 15 | 14 | 14 | 16 | ||||||
Grčija | µg/m3 | 30 | 0 | 0 | 0 | ||||||
Španija | µg/m3 | 31 | 27 | 26 | 24 | ||||||
Francija | µg/m3 | 27 | 24 | 26 | 25 | ||||||
Italija | µg/m3 | 36 | 34 | 32 | 29 | ||||||
Litva | µg/m3 | 0 | 24 | 20 | 24 | ||||||
Latvija | µg/m3 | 21 | 19 | 23 | 27 | ||||||
Madžarska | µg/m3 | 32 | 29 | 30 | 31 | ||||||
Nizozemska | µg/m3 | 31 | 27 | 26 | 25 | ||||||
Avstrija | µg/m3 | 23 | 22 | 24 | 26 | ||||||
Poljska | µg/m3 | 32 | 31 | 35 | 39 | ||||||
Portugalska | µg/m3 | 30 | 24 | 25 | 24 | ||||||
Romunija | µg/m3 | 46 | 39 | 30 | 35 | ||||||
Slovenija | µg/m3 | 32 | 29 | 28 | 28 | ||||||
Slovaška | µg/m3 | 29 | 27 | 25 | 29 | ||||||
Finska | µg/m3 | 16 | 14 | 13 | 13 | ||||||
Švedska | µg/m3 | 17 | 18 | 15 | 14 | ||||||
UK | µg/m3 | 24 | 21 | 19 | 18 | ||||||
Norveška | µg/m3 | 20 | 19 | 19 | 20 |
ENHIS, 2011
Islandija | Finska | Irska | Estonija | Švedska | Danska | Norveška | Združeno kraljestvo | Švica | Nemčija | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 113730 | 690541 | 586145 | 392306 | 1028892 | 203500 | ||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 100482 | 478055 | 501664 | 759316 | 10402200 | 364528 | 4354978 | |||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 2368978 | 312277 | 15822665 | |||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 > 60 µg/m3 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
prebivalci, zajeti v raziskavi | št. izpostavljenih otrok | 113730 | 690541 | 586145 | 492788 | 1506947 | 501664 | 759316 | 12974678 | 676805 | 20177643 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 100 | 100 | 100 | 79.6 | 68.3 | 0 | 0 | 1.6 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 20.4 | 31.7 | 100 | 100 | 80.2 | 53.9 | 21.6 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18.3 | 46.1 | 78.4 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 > 60 µg/m3 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
povprečna letna vrednost PM10 | µg/m3 | 9.7 | 13.3 | 13.5 | 12.6 | 14.8 | 16.7 | 19 | 19.2 | 20 | 22.4 |
Belorusija | Portugalska | Latvija | Slovenija | Litva | Luksemburg | Avstrija | Nizozemska | Madžarska | Belgija | ||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 372000 | 100847 | ||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 2246600 | 1384079 | 735241 | 267563 | 1039306 | 83226 | 2165313 | 2326067 | 1900107 | 2016016 |
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 127587 | 229344 | ||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 > 60 µg/m3 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
prebivalci, zajeti v raziskavi | št. izpostavljenih otrok | 2618600 | 1484926 | 735241 | 267563 | 1039306 | 83226 | 2165313 | 2326067 | 2027694 | 2245360 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 14.2 | 6.8 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 85.8 | 93.2 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 93.7 | 89.8 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6.3 | 10.2 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 > 60 µg/m3 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
povprečna letna vrednost PM10 | µg/m3 | 20.6 | 24.8 | 20.2 | 29.4 | 23 | 23.3 | 23.6 | 25.5 | 29.8 | 29 |
Slovaška | Češka | Francija | Španija | Romunija | Rusija | Italija | Albanija | Poljska | Srbija | ||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 1008276 | 818439 | 761070 | 107773 | ||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 567747 | 2125088 | 14677679 | 6456773 | 66293 | 2186685 | 2153515 | |||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 85268 | 459356 | 4933105 | 2479108 | 150267 | 10579300 | 4428274 | 365376.2 | 5233822 | |
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 351385.9 | 2798475 | 2153232 | 1123594.3 | ||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 983648 | |||||||||
PM10 > 60 µg/m3 | št. izpostavljenih otrok | ||||||||||
prebivalci, zajeti v raziskavi | št. izpostavljenih otrok | 653015 | 2584444 | 20619060 | 10105705.9 | 216560 | 10579300 | 10174504 | 365376.2 | 10631990 | 1123594.3 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 4.9 | 8.1 | 0 | 0 | 7.5 | 0 | 1 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 86.9 | 82.2 | 71.2 | 63.9 | 30.6 | 0 | 21.5 | 0 | 20.3 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 13.1 | 17.8 | 23.9 | 24.5 | 69.4 | 100 | 43.5 | 100 | 49.2 | 0 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 3.5 | 0 | 0 | 27.5 | 0 | 20.3 | 100 |
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9.3 | 0 |
PM10 > 60 µg/m3 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 |
povprečna letna vrednost PM10 | µg/m3 | 24.8 | 25.8 | 26.2 | 26.3 | 30.3 | 33.3 | 32.5 | 38.5 | 35 | 40.1 |
Bolgarija | Turčija | BIH | - | Evropa | |||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 3015114 | |||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 20129628 | |||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 60901218 | |||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 347730 | 29418538 | ||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 1650106 | 8076793.2 | ||||||||
PM10 | št. izpostavljenih otrok | 1408304 | 13546193 | 15938145 | |||||||
PM10 > 60 µg/m3 | št. izpostavljenih otrok | 341464 | 6596424 | 374558.7 | 7312446.6 | ||||||
prebivalci, zajeti v raziskavi | št. izpostavljenih otrok | 2097498 | 21792723 | 374558.7 | 144791882.8 | ||||||
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 2.1 | ||||||
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 13.9 | ||||||
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 0 | 0 | 42.1 | ||||||
PM10 | % izpostavljenih otrok | 16.6 | 0 | 0 | 20.3 | ||||||
PM10 | % izpostavljenih otrok | 0 | 7.6 | 0 | 5.6 | ||||||
PM10 | % izpostavljenih otrok | 67.1 | 62.2 | 0 | 11 | ||||||
PM10 > 60 µg/m3 | % izpostavljenih otrok | 16.3 | 30.3 | 100 | 5.1 | ||||||
povprečna letna vrednost PM10 | µg/m3 | 52.9 | 58.1 | 60.9 |
Zmanjšanje tveganja za zdravje ljudi in zagotavljanje povprečne letne vrednosti delcev v zunanjem zraku za zdravje ljudi, to je 20 µg/m3 za PM1010 in 10 µg/m3 za PM2,5 .
Za področje varovanje okolja so določene naslednje mejne vrednosti za delce PM10, ki se navezujejo tudi na zaščito zdravja ljudi (v veljavi od 1. 1. 2005 dalje):
Koncentracija PM10 je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM10 ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje. Človek jih namreč proizvaja s svojimi aktivnostmi kot so promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002).
PM10 in stopnja ozona v zraku sta najpogostejša onesnaževalca zraka, ki povzročata škodljive učinke. Mehanizem, ki povzroča te učinke, lahko pripišemo oksidativnemu stresu. Oksidativni stres pomeni nastajanje reaktivnih snovi (radikalov), ki lahko poškodujejo dedno zasnovo. Reaktivne oksidativne skupine, ki se izdelujejo na odgovor zračnega onesnaženja, lahko okvarijo procese v celici in s tem uničenje celic, ali pa delujejo na dedno zasnovo v celici. Onesnaževalci imajo tudi škodljiv učinek na dedno zasnovo, tako da spremenijo izražanje genov, ne da bi poškodovali DNK. Ti mehanizmi naj bi bili tarča za zdravljenje alergij. Potrebne so nadaljnje študije, da bi prepoznali rizične otroke in razumeli, kako mehanizmi uravnavajo povezanost genetike in okolja (Kim BJ, Hong SJ, 2012).
Slika ZD3-5: Pot delcev skozi dihala
Vir: CEHAP, 2004
Po podatkih Nacionalnega Inštituta za javno zdravje RS so otroci v Sloveniji, stari od 0-15 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM10 v območju 30-40 µg/m3, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg PM10/m3). V letu 2012 je bilo 87% otrok v Sloveniji izpostavljenih priporočljivi letni koncentraciji PM10 od 0-30 µg/m3. Najnižje koncentracije (pod 20 µg/m3, ki je zgornja sprejemljiva meja priporočil Svetovne zdravstvene organizacije) so bile izmerjene na postajah Iskrba, Kovk, Dobovec in Zelena Trava. 13% otrok v Sloveniji je bilo izpostavljenih večji letni priporočljivi koncentraciji od 30 µg/m3 PM10 in sicer je bila ta vrednost prekoračena v Celju, Trbovljah in Zagorju. Največja letna vrednost je bila izmerjena v centru Ljubljane, kar je pričakovano, glede na gost promet, in sicer 45 µg/m3. V ostalih predelih Slovenije je bila letna vrednost PM10 v letu 2012 med 20-30 µg/m3.
Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2010 v Murski Soboti in Celju največ otrok (v starostni skupini 0-15 let), ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal. Še posebej po št. sprejemov izstopa Murska Sobota v letu 2010. Slednje potrjujejo tudi podatki rednega monitoringa onesnaženosti zraka z delci. Iz njih je namreč razvidno, da je bilo v letu 2010 v Murski Soboti izmerjenih 52 preseganj dovoljene dnevne koncentracije delcev PM10 (v skladu z zakonodajo je dovoljenih 35 preseganj). Na Agenciji RS za okolje, ki izvaja redni nacionalni monitoring onesnaženega zraka ocenjujejo, da je vzrok velik delež individualnih kurišč, ki prevladujejo predvsem tam, kjer ni zagotovljenega daljinskega ogrevanja. V letu 2012 je delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal v Murski Soboti rahlo upadel, prav tako v Celju in Novi Gorici, slednja tri mesta pa so še vedno vodilna po bolniških sprejemih otrok zaradi bolezni dihal. Delež otrok, sprejetih v bolnišnico zaradi bolezni dihal je porastev od leta 2011 do leta 2012 le v Ljubljani.
Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-15 let, predstavlja dobrih 15 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo večje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali in prejemali ustrezno terapijo že pri svojih zdravnikih. Glede na izračun Svetovne zdravstvene organizacije bi se število sprejemov otrok (starih od 0-15 let) zaradi bolezni dihal v bolnišnico zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM10 v Sloveniji 20 µg/m3 (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM10 za 10 µg/m3 bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.
Na podlagi metodologije, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (APHECOM, 2010), je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 odraslih oseb zaradi onesnaženja z delci PM10. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanja obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja in 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Pri vseh sprejemih je bil vzrok poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaženja z delci PM10. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM10 20ug/m3, vseh navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).
Izpostavljenost PM10 povzroči poslabšanje bronhitisa pri otrocih. V Sloveniji je približno 23 % otrok (0-17 let), ki so v bolnišnico sprejeti zaradi kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Nekatere študije pričajo tudi o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).
Po podatkih Evropske agencije za okolje je bilo v obdobju 2001 - 2010 od 18 – 41 % prebivalcev, ki živijo v urbanem okolju, izpostavljenih koncentracijam PM10, ki so nad predpisano mejno vrednostjo EU za varovanje zdravja ljudi (EEA, 2012). Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je v Evropi večina (82,8 %) prebivalcev izpostavljena povišanim koncentracijam delcev, ki so nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg/m3), 23,3 % prebivalcev pa koncentracijam nad priporočili EU za varovanje okolja (40 µg/m3) (ENHIS, 2011). Svetovna zdravstvena organizacija na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da so bili v letu 2009 bolj onesnaženemu zraku zaradi PM10 izpostavljeni prebivalci v nekaterih vzhodnih in jugovzhodnih državah Evrope. Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta izvajajo za zmanjšanje onesnaženosti. Slednje je razvidno tudi iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM10 v skupini držav EU-27. Slovenija sodi med bolj onesnažene države s PM10, letna mejna vrednost PM10 pa je nad povprečjem EU-27 (podatki za leto 2009). Letna mejna vrednost presega tudi po WHO določena priporočila (ENHIS, 2011).
Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM10 poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM10 ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti; pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5%, in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m3. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m3. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Zato predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m3 za PM2,5 in 20 µg/m3 za PM10 (WHO, 2006).
Podatki za Slovenijo
Okoljski del podatkov
Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 52/02 in spremembe) in Pravilnik o monitoringu kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 127/03, 36/07).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka (DMKZ), Urada za hidrologijo in stanje okolja, Agencije RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: 28.9.2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012.
Mrežo meritev onesnaženosti zraka v Sloveniji sestavljajo avtomatska merilna mreža stalnih ekološko-meteoroloških postaj državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), ki jo vodi Agencija RS za okolje (ARSO), ter dopolnilne avtomatske merilne mreže, v katerih izvajajo meritve drugi izvajalci (TE Šoštanj, TE Trbovlje, mestne občine Ljubljana, Maribor, Celje, Krško). Podatki so javnosti dostopni v letnih poročilih o kakovosti zraka v Sloveniji, ki vključujejo rezultate vseh izvedenih meritev, primerjavo s predpisanimi vrednostmi iz veljavne zakonodaje in druge značilnosti, ki izhajajo iz rezultatov.
Za izračun izpostavljenosti delcem PM10 so bila upoštevana merilna mesta tipa B-ozadje, in sicer na mestnih območjih (U) Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Zagorje; na primestnih območjih (S) Trbovlje ter na obmestnem podeželskem območju (R(NC)) Murska Sobota - Rakičan. Za kazalec so bile upoštevane povprečne letne vrednosti koncentracij delcev PM10 (μg/m3) z upoštevanim korekcijskim faktorjem.
Metodologija obdelave podatkov: Izpostavljenost delcem PM10 je v kazalcu prikazana za različne skupine koncentracij PM10, in sicer od 0-30 µg/m3, 30-40 µg/m3, 40-50 µg/m3 in 50 µg/m3. Zajeta je vzorčna skupina otrok v starosti od 0-15 let. Delež otrok, ki so izpostavljeni posamezni skupini koncentracije PM10, je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM10 se upošteva skupno število otrok glede na obravnavano mesto. Sortiranje, katero merilno mesto sodi v določeno skupino koncentracije PM10, je narejeno na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM10 v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. Za posamezna merilna mesta je bil uporabljen podatek o povprečni letni vrednosti koncentracij delcev PM10 v μg/m3. Posamezna mestna in primestna območja so bila nato razvrščena v skupine – 1. skupina zajema merilna mesta, kjer so bile povprečne letne koncentracije med 0 in 30 μg/m3, 2. skupina zajema merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 30 in 40 μg/m3, 3. skupina merilna mesta s povprečno letno koncentracijo med 40 in 50 μg/m3 ter zadnja, 5. skupina merilna mesta s koncentracijo nad 50 μg/m3. Nato smo pogledali, koliko otrok je živelo na območjih, ki so bila uvrščena v posamezne skupine. Izračunali smo deleže otrok, ki so glede na vse otroke v slovenskih mestih izpostavljeni povišanim koncentracijam ozona določeno število dni v letu.
Obremenjenost z delci PM10 v Ljubljani in breme bolezni smo izračunali z metodologijo APHECOM. Metoda upošteva obremenjenost bolnikov z boleznimi srca in ožilja ter dihal z delci ali ozonom in posledično prezgodnjo umrljivost in/ali sprejem v bolnišnico zaradi poslabšanja osnovne bolezni. Metoda je postavljena na osnovi predpostavke, koliko ljudi manj bi umrlo, oziroma koliko manj bi bilo sprejemov v bolnišnico, če trenutna stopnja onesnaženosti z delci PM10 ne bi presegla povprečne letne stopnje onesnaženosti 20 ug/m3.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o koncentracijah PM10 v zunanjem zraku so obteženi s korekcijskim faktorjem, določenim s strani Agencije RS za okolje po enotni evropski metodologiji. Zato so podatki o gibanju koncentracije PM10 primerljivi s podatki PM10 v zunanjem zraku drugih držav.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Zdravstveni del podatkov
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) in WHO Air quality guidelines for particulate matter, ozone, nitrogen dioxide and sulfur dioxide (2006)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka bolnišničnih obravnav
Skrbnik podatkov: Nacionalni inštitut za javno zdravje
Datum zajema podatkov za kazalec: 18.1.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Pri tem je delež za posamezno mesto izračunan kot razmerje med številom otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal, in skupnim številom otrok v določeni upravni enoti v določenem letu.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki jih Slovenija redno izmenjuje s Svetovno zdravstveno organizacijo.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po izbranih upravnih enotah (podatki o številu otrok (0-vključno 14 let)
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2012. Podatki se zbirajo na polletni ravni (stanje po 1.7. - H2).
Metodologija obdelave podatkov:
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Podatki za Evropo
Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so bili pridobljeni s strani nacionalnih oz. lokalnih mrež za spremljanje kakovosti zraka (AirBase - public air quality database), podatki o številu otrok pa z Evropske statistične organizacije (EUROSTAT).
Podatke o izpostavljenost mestnega prebivalstva onesnaženosti zraka s trdimi delci zbira tudi EUROSTAT > Sustainable development indicators > Public health > Urban population exposure to air pollution by particulate matter.
Skrbnik podatkov: ENHIS (Svetovna zdravstvena organizacija) in EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki ENHIS so na voljo za leto 2009. Podatki o koncentracijah delcev v zunanjem zraku so del AirBASE – vključena so mestna (U) in primestna (S) merilna mesta, za katera obstajajo podatki za vsaj 75 % dni v letu. Za posamezne države je lahko reprezentativnih več merilnih mest, za Slovenijo so upoštevani le podatki iz merilnega mesta Ljubljana. Podatki izračunani na EUROSTAT-u so na voljo za obdobje 1999-2010 in se zbirajo na letni ravni.
Metodologija obdelave podatkov: Uporabljene so letne povprečne koncentracije delcev v zunanjem zraku ter število otrok, ki živi v zaledju izbrane postaje. Na podlagi teh podatkov so izračunani deleži otrok, ki živijo na območjih z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku zaradi delcev PM10. EUROSTAT podaja že izračunane podatke populaciji prilagojenih srednjih vrednosti letnih koncentracij PM10.
Geografska pokritost: EU-27 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Na grafu ZD03-4 so pri izračunu za Evropo upoštevane naslednje države: Islandija, Finska, Irska, Estonija, Švedska, Danska, Norveška, Združeno kraljestvo, Švica, Nemčija, Belorusija, Portugalska, Latvija, Slovenija, Litva, Luksemburg, Avstrija, Nizozemska, Madžarska, Belgija, Slovaška, Češka, Francija, Španija, Romunija, Rusija, Italija, Albanija, Poljska, Srbija, Bolgarija, Turčija in BIH.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednost: Zaradi skupne metodologije zbiranja so podatki med državami mednarodno primerljivi. Podatki o številu prebivalcev v mestih so ažurirani manj pogosto, vendar to ne vpliva na izračun kazalca, saj same spremembe prebivalstva med leti bistveno ne vplivajo na potek trenda. Podatki pred letom 2002 niso na voljo za vse države.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura