Kazalec prikazuje izpostavljenost otrok (od 0 do vključno 14 let) onesnaženemu zraku zaradi delcev PM₁₀ v Sloveniji ter delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi diagnoze bolezni dihal v Sloveniji. Za države EU je prikazana populacijsko utežena letna povprečna koncentracija PM₁₀ na urbanih postajah v strnjenih naseljih v letu 2017 ter izpostavljenost mestne populacije koncentracijam PM₁₀, ki so presegale dnevno mejno vrednost  (50 µg/m³ za več kot 35 dni v letu) v obdobju 2015-2017.

Koncentracija PM₁₀ je dober kazalec izpostavljenosti delcem iz zunanjega okolja. Številne epidemiološke študije, opravljene v Evropi in drugje po svetu, kažejo povezavo med izpostavljenostjo PM₁₀ ter zdravjem otrok, ki so še posebej ranljiva družbena skupina (Cohen et al., 2004). Delci se nahajajo povsod, kjer živimo ljudje, vir pa predstavlja promet, pridobivanje energije, ogrevanje stanovanj, industrija. Še posebej so nevarni delci, manjši od 10 µm, saj lahko prodrejo globoko v pljuča (Brunekreeft, 2002) in povzročajo bolezni dihal ter bolezni srca in ožilja. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav.

Premer delcev največkrat opišemo z izrazom »aerodinamični premer«. Delci z enako obliko in velikostjo, toda z različno gostoto, imajo različen aerodinamični premer. Na osnovi velikosti premera ločimo delce PM₁₀ (z aerodinamičnim premerom pod 10 µm), delce PM_2.5 (z aerodinamičnim premerom pod 2.5 µm) in delce PM_1.0 (z aerodinamičnim premerom pod 1 µm). Delci, ki nastanejo v procesih med plini in delci, tako v plinasti kot tekoči fazi, so v glavnem velikosti pod 1 µm. Imenujemo jih fini delci (v angleščini »fine particles«). Z razpršitvijo na površini nastanejo delci večji od 1 µm. To so grobi delci (v angleščini »coarse particles«).

Izpostavljenost delcem PM₁₀ je v kazalcu prikazana za območja koncentracij od 0-20 µg/m³, 21-30 µg/m³, 31-40 µg/m³ in > 40 µg/m³. Delež otrok, ki so izpostavljeni posameznem območju  koncentracij PM₁₀ je izračunan za Ljubljano, Maribor, Celje, Mursko Soboto, Novo Gorico, Trbovlje in Zagorje ob Savi, Hrastnik, Koper, Kranj, Novo Mesto, Velenje, kjer poteka redno spremljanje onesnaženosti zraka z delci. Pri izračunu deleža otrok v posamezni skupini glede na koncentracijo PM₁₀ se upošteva skupno število otrok, ki živijo na izbrani lokaciji. Umestitev merilnega mesta v določeno skupno koncentracije PM₁₀ je narejena na podlagi rezultatov meritev, ki odražajo letno koncentracijo delcev PM₁₀ v zunanjem zraku na posameznem merilnem mestu. 

V Sloveniji so otroci, stari od 0-14 let, v povprečju izpostavljeni koncentracijam PM₁₀ v območju 21-30 µg/m³, kar je nad priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (20 µg PM₁₀/m³). V letu 2018 je bilo 81 %  otrok  v Sloveniji izpostavljenih priporočljivi letni koncentraciji PM₁₀ od 21-30 µg/m³, v letu 2019 pa le še 47 %. Najnižje koncentracije (pod 20 µg/m³, ki je zgornja sprejemljiva meja priporočil Svetovne zdravstvene organizacije) so bile v letu 2018 izmerjene na postajah Koper, v letu 2019 takih koncentracij ni bilo. Največja letna vrednost je bila v letu 2019 izmerjena v Ljubljani, kar je pričakovano, glede na gost promet, in sicer 34 µg/m³.

Iz podatkov bolnišničnih sprejemov je razvidno, da je bilo v obdobju 2002-2019 v Novi Gorici in Murski Soboti največ otrok (v starostni skupini 0-14 let), ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal. Na Agenciji RS za okolje, ki izvaja redni nacionalni monitoring onesnaženega zraka ocenjujejo, da je vzrok temu velik delež individualnih kurišč, ki prevladujejo predvsem tam, kjer ni zagotovljenega daljinskega ogrevanja. V letu 2019 se je delež otrok, ki so bili sprejeti v bolnišnico zaradi bolezni dihal v Murski Soboti rahlo povečal, prav tako v Novi Gorici ter Zagorju. Vzrok za slednje je lahko v Novi Gorici predvsem višja koncentracija ozona v zraku, ki ravno tako kot delci povzroča dihalna obolenja otrok.

Število sprejemov v bolnišnico zaradi bolezni dihal otrok, starih od 0-14 let, predstavlja dobrih 23 % vseh sprejemov otrok v bolnišnico v Sloveniji. To število bi bilo višje, če ne bi ti bolniki redno obiskovali in prejemali ustrezno terapijo že pri svojih zdravnikih. Glede na izračun Svetovne zdravstvene organizacije, bi se število sprejemov otrok (starih od 0-15 let) zaradi bolezni dihal v bolnišnico zmanjšalo za okoli 200, v kolikor bi bila povprečna letna koncentracija PM₁₀ v Sloveniji 20 µg/m³ (ali manj). Z zmanjšanjem koncentracije delcev PM₁₀ za 10 µg/m³_, bi za 1,9 dni/leto/otroka skrajšali čas, ko imajo otroci, stari 5-14 let, bolezni spodnjih dihal (sopenje, stiskanje v prsih, kratka sapa, kašelj). K zmanjšanju bolnišničnih sprejemov težkih bolnikov z astmo je bistveno pripomogla uvedba novih učinkovitih terapij. Predvideva se tudi, da bi se za 18 % na leto zmanjšala uporaba bronhodilatorjev pri otrocih z astmo, starih 5-14 let.

Na podlagi metodologije, ki je bila razvita pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (APHECOM, 2010), je bilo ugotovljeno, da je v letu 2006 v Ljubljani umrlo 20 odraslih oseb zaradi onesnaženja z delci PM₁₀. Pri tem gre za prezgodnjo umrljivost zaradi poslabšanja obstoječih bolezni. V istem letu je bilo v bolnišnico sprejetih 40 ljudi zaradi poslabšanja bolezni srca in ožilja in 20 zaradi poslabšanja bolezni dihal. Pri vseh sprejemih je bil vzrok poslabšanje obstoječih bolezni zaradi izpostavljenosti trenutni stopnji onesnaženja z delci PM₁₀. Če bi bila povprečna letna stopnja onesnaženja s PM₁₀ 20µg/m³, vseh navedenih sprejemov v bolnišnico in smrti ne bi bilo (APHECOM, 2010).

Izpostavljenost PM₁₀ povzroči poslabšanje bronhitisa pri otrocih. V Sloveniji je približno 23 % otrok (0-17 let), ki so v bolnišnico sprejeti zaradi kroničnega bronhitisa (Asher MI et al., 2006). Nekatere študije pričajo tudi o pojavu ateroskleroze in padca pljučne funkcije pri mladostnikih kot posledica onesnaženosti z delci (Brook RD et al., 2004).

Po podatkih Evropske agencije za okolje so koncentracije PM₁₀ še vedno v porastu. V letu 2017 so koncentracije kar v 17 državah EU presegle predpisano mejno vrednost EU za varovanje zdravja ljudi. V letu 2017 je bilo tako 17 % mestnega prebivalstva EU-28 izpostavljenega ravni PM₁₀ nad dnevno mejno vrednostjo in 44 % prebivalcev izpostavljenih koncentracijam, ki presegajo strožjo vrednost WHO za PM₁₀ (20µg/m³) (EEA, 2019).

Na število izpostavljenih otrok vpliva geografska značilnost in ukrepi, ki jih posamezne države oziroma mesta izvajajo za zmanjšanje onesnaženosti. Slednje je razvidno tudi iz primerjave gibanja letne mejne koncentracije PM₁₀ v skupini držav EU-27. Slovenija sodi med srednje onesnažene države s PM₁₀, letna mejna vrednost PM₁₀ pa je nad povprečjem EU-27 (podatki za leto 2015-2017) (EEA, 2020).

Dolgotrajna izpostavljenost delcem PM₁₀ poveča tveganje za umrljivost in obolevnost za boleznimi pljuč ter boleznimi srca in ožilja. Učinke izpostavljenosti določa koncentracija PM₁₀ ter dolžina trajanja izpostavljenosti. Povišane koncentracije lahko vplivajo na nezadosten razvoj pljuč, poslabšanje astme, pojav dihalnih težav. Tveganje za umrljivost se začne že v mladosti; pri dolgotrajni izpostavljenosti delcem se poveča za 0,5%, in sicer za vsak porast povprečne letne koncentracije delcev za 10 µg/m³. Pri določitvi varne oziroma sprejemljive meje za tveganje za delce manjše od 2,5 µm avtorji menijo, da povprečna letna koncentracija ne sme presegati 13 µg/m³. Nad to vrednostjo se tveganje zvišuje. Zato predlagamo, da se zaradi zmanjšanja tveganja za zdravje zagotovi povprečno letno vrednost 10 µg/m³ za PM_2,5 in 20 µg/m³ za PM₁₀ (WHO, 2006).