Ključno sporočilo
Neutral

Od vseh umrlih dojenčkov jih v Evropi 12,9 % umre zaradi bolezni dihal. Podatki za Slovenijo kažejo, da v letih 2018 in 2019 ni umrl noben dojenček  zaradi bolezni dihal (NIJZ,  2020). Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal, je pa zelo zapletena, predvsem zaradi različnih zunanjih dejavnikov (vpliv alergenov, cigaretnega dima, prehrane, sloga življenja ipd.).


Kazalec prikazuje umrljivost dojenčkov, starih od 1 meseca do 1 leta, zaradi bolezni dihal, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti onesnaženemu zraku. Analiza umrljivosti se nanaša na obdobje 2002-2019. Za potrebe primerljivosti Slovenije z drugimi evropskimi državami je podana tudi stopnja umrljivosti za nekatere evropske države.

Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je eden od kazalcev, ki daje posredno oceno izpostavljenosti negativnim okoljskim dejavnikom na zdravje otrok, še posebej dojenčkov. Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal je odvisna od različnih dejavnikov, vključno s kakovostjo notranjega in zunanjega zraka (WHO, 2005).


Grafi

Slika ZD01-1: Delež otrok, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal (J00-J99), Slovenija, 2002-2019
Viri:

NIJZ, 2003-2018; SURS, 2002-2020 (2. 09. 2020)

Prikaži podatke

 

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

Število vseh živorojenih otrok

17583

17160

17900

18199

19029

19915

18180

21856

22343

21947

21938

21111

21165

20641

20345

20509

19585

19328

Število vseh umrlih otrok

13

16

21

21

17

16

12

18

16

21

12

23

12

16

13

15

5

15

Število otrok umrlih zaradi bolezni dihal (J00-J99)

0

2

1

2

0

2

0

1

2

2

1

2

0

0

4

1

0

0

Delež umrlih otrok zaradi bolezni dihal (J00-J99)

0

12,5

4,8

9,5

0

12,5

0

5,6

12,5

9,5

8,3

8,7

0

0

30,8

6,7

0

0

Slika ZD01-2: Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih) za boleznimi dihal, starih 28-364 dni, v Sloveniji v obdobju 2002-2019
Viri:

NIJZ, 2003-2018; SURS, 2002-2020 (2. 09. 2020)

Prikaži podatke
Slovenija [št. smrti/1000 živorojenih]
2002 0
2003 0,12
2004 0,06
2005 0,11
2006 0
2007 0,10
2008 0
2009 0,05
2010 0,09
2011 0,09
2012 0,05
2013 0,09
2014 0
2015 0
2016 0,05
2017 0,05
2018 0
2019 0
Slika ZD01-3: Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope za zadnje dosegljivo leto, od leta 2004 dalje
Viri:

WHO, 2017 (24. 10. 2018)

Prikaži podatke
Stopnja umrljivosti dojenčkov [št. smrti/1000 živorojenih]
Belgija
Danska
Italija
Portugalska
Ciper
Slovenija 0
Luksemburg 0
Avstrija 0,01
Nemčija 0,03
Finska 0,03
Nizozemska 0,04
Francija 0,04
Švedska 0,05
Češka 0,05
Irska 0,06
Španija 0,06
Hrvaška 0,07
Latvija 0,09
Velika Britanija 0,12
Poljska 0,11
Estonija 0,14
Grčija 0,20
Madžarska 0,22
Litva 0,32
Malta 0,52
Slovaška 0,62
Bolgarija 1,43
Romunija 3,43

Cilji

  • Preprečevanje izpostavljenosti dojenčkov dejavnikom tveganja, ki lahko povzročijo prezgodnjo umrljivost.
  • Zmanjšanje ravni onesnaženja zraka s prašnimi delci.
  • Poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih.
  • Vsem zagotoviti dostop do cenovno sprejemljivih, zanesljivih, trajnostnih in sodobnih virov energije.
  • Poskrbeti za odprta, varna, vzdržljiva in trajnostna mesta in naselja.

Akutne bolezni spodnjih dihal, predvsem pljučnica, so pogost vzrok smrti in resne obolevnosti pri majhnih otrocih in dojenčkih (Technical Working Group on Priority Diseases, 2003). Najpogostejši vzrok umrljivosti dojenčkov z boleznimi dihal so okužbe spodnjih dihalnih poti. Povzročitelji okužb se v razvitih državah in v državah v razvoju v Evropi med seboj razlikujejo - v državah v razvoju so povzročitelji večine okužb spodnjih dihal bakterije, v razvitih državah pa virusi.

Raziskave so pokazale povezavo med stopnjo onesnaženosti zraka ter umrljivostjo otrok zaradi bolezni dihal (WHO, 2007). Otroci so občutljivi na učinke onesnaženega zraka bolj kot odrasli. 80 % pljuč se namreč razvije še po rojstvu in v tem obdobju so pljuča še posebej občutljiva na delovanje toksičnih substanc iz okolja (American academy of pediatrics, 2004; ENHIS, 2009).

V nedavno opravljeni študiji v Ameriki so ugotovili, da vsako povečano onesnaženje zraka s prašnimi delci poveča tveganje za umrljivost zaradi bolezni dihal (vsakih 10 µg/m3 poveča tveganje za umrljivost za 16 %). Študije opravljene v Kaliforniji kažejo, da tudi ogljikov monoksid in dušikovi oksidi povečajo umrljivost zaradi bolezni dihal pri dojenčkih (Woodruff T e tal., 2008).

Od vseh umrlih dojenčkov jih več kot 12 % umre zaradi bolezni dihal, povprečna stopnja umrljivosti v Evropi pa je 0,5 na 1000 živorojenih otrok (ENHIS, 2009). Stopnja umrljivosti se med državami zelo razlikuje (npr. v Avstriji 0,013, v Romuniji pa skoraj 3 na 1000 živorojenih otrok). Podroben razrez za države EU je razviden iz slike ZD1-3. Na splošno je stopnja umrljivosti precej višja v vzhodni, kot v zahodni Evropi, verjetno zaradi visoke ekonomske in socialne razvitosti ter učinkovitejše okoljevarstvene zakonodaje. Umrljivost dojenčkov zaradi bolezni dihal je najverjetneje posledica vedno večje odpornosti mikroorganizmov, pojava novih patogenov ali pomanjkanja učinkovitih antivirusnih zdravil. Običajno bolezni dihal odkrijemo zgodaj in takoj pričnemo z zdravljenjem.

V Sloveniji redno zbiramo podatke o umrljivosti dojenčkov. Podatki za opazovano obdobje (2003 do 2019) kažejo, da umrljivost dojenčkov za boleznimi dihal v državi in posameznih mestih ne narašča in v zadnjih dveh letih ni bilo smrti zaradi dihalnih obolenj, v letu 2017 pa je umrl en dojenček v Mariboru. Podatki so primerljivi s tistimi v razvitih državah zahodne Evrope.

Povezava med umrljivostjo dojenčkov zaradi bolezni dihal ter kakovostjo zraka v prostoru je zelo zapletena. Veliko oblik bolezni dihal se pojavi zaradi več vzrokov, npr. onesnaženosti zunanjega zraka, prisotnosti onesnaževal in alergenov v stanovanju (npr. zaradi uporabe trdih goriv za kuhanje in ogrevanje, cigaretni dim in prah) ter zaradi prisotnosti povzročiteljev okužb. Tudi prehrana, način življenja, okolje in sociološki dejavniki so lahko pomembni, saj lahko imajo tudi sinergistični učinek.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Akcijskem načrtu za okolje in zdravje otrok v Evropi (Children's Environment and Health Action Plan for Europe - CEHAPE (junij 2004)) , Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2019. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o umrljivosti se zbirajo po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (2000). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu smrti dojenčkov zaradi bolezni dihal, ki so zajeti v bazi podatkov NIJZ.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal so bili zaradi lažje preglednosti preračunani v deleže. Slika ZD1-2 prikazuje le podatke za večja, bolj onesnažena mesta (Ljubljana, Maribor, Celje), podatek za Slovenijo se nanaša na vse kraje v Sloveniji.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež otrok v Sloveniji v obdobju 2002-2019, starih 28-364 dni, ki so umrli zaradi bolezni dihal (J00-J99)

 

%

NIJZ, 2003-2018; SURS, 2002-2020

 

2002-2019

V oktobru tekočega leta za preteklo leto

Letno

2.9.2020

da

Umrljivost dojenčkov (število smrti/1000 živorojenih) zaradi bolezni dihal, starih 28-364 dni, v Sloveniji

 

št. smrti/1000 živorojenih

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Število umrlih dojenčkov na število živorojenih dojenčkov je bilo izračunano na podlagi podatkov vseh živorojenih dojenčkov ter številom umrlih dojenčkov zaradi bolezni dihal.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Stopnja umrljivosti dojenčkov zaradi bolezni dihal v izbranih državah Evrope, za zadnje dosegljivo leto, od leta 2004 dalje

 

št. smrti/1000 živorojenih

 

WHO, 2017

 

2002-2019

 

Letno

24.10.2018

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Committee on Environmental Health, 2004. Policy statement. Ambient air pollution: Health hazards to children. Pediatrics;114:1699-707.
  2. WHO, 2005. Effects of air pollution on children's health and development- a review of the evidence. WHO European Centre fot Environment and Health. Copenhagen, WHO Regional office for Europe
  3. World Health Organization, 2009. Infant mortality from respiratory diseases. World Health Organization, Europe.
  4. Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2003-2020. Zdravniško poročilo o umrli osebi. Ljubljana, NIJZ.
  5. Statistični urad RS, 2003-2020. Naravno gibanje prebivalstva. Ljubljana, SURS
  6. Technical Working Group on Priority Diseases, 2003. Baseline report on respiratory health in the framework of the European environment and health strategy. Brussels, Commission of the European Communities (COM (2003)338 final).
  7. WHO, 2004. CEHAP - Children's Environment and Health Action Plan for Europe. Budapest.
  8. WHO, 2007. Indoor air pollution. Geneva: World Health Organisation
  9. Woodruff, T., Darrow, L.A., Parker, J.D., 2008. Air pollution and postneonatal infant mortality in the United States, 1999-2002. Environ Health Perspect. 116:110-5.
  10. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva. Uradni list RS št. 65/00.