Kazalec prikazuje srednje vrednosti (mediane) desetih kovin (v µg/g suhe snovi) ter dušika (v odstotkih suhe snovi) v mahu vrste štorovo sedje (Hypnum cupressiforme Hedw.), izračunane za celotno Slovenijo za posamezno vzorčevalno obdobje 1996, 2001, 2006; 2010 in 2015 ter prostorski prikaz atmosferskega useda dušika od leta 2001 do 2015.

Z meritvami vsebnosti desetih kovin (arzen, kadmij, krom, baker, železo, živo srebro, nikelj, svinec, vanadij, cink) in dušika v mahu dobimo posredno informacijo o onesnaženosti zraka s kovinami in dušikom na celotnem ozemlju države, kar omogoča identifikacijo onesnaženih območij in spremljanje trendov. Monitoring z mahovi se izvaja v gozdnih ekosistemih na pravilni mreži z ločljivostjo 16 x 16 km (1995, 2006, 2015) oziroma občasno tudi na 16 x 8 km (2001, 2010).

Metoda biomonitoringa temelji na dejstvu, da mahovi zaradi svoje specifične zgradbe (brez kutikule in koreninskega sistema, velike površine) sprejemajo hranila kot tudi onesnažila v glavnem v obliki mokrega ali suhega useda iz zraka, tako, da koncentracije kovin v steljki mahov predstavljajo skupno depozicijo kovin na določenem kraju v določenem časovnem obdobju. Do sedaj smo opravili pet vzorčevanj: v letih 1996, 2001, 2006, 2010 in 2015 z različno gostoto vzorčevalnih mest. Za leto 2001 nismo imeli podatkov za baker, nikelj, svinec in vanadij. Pregled vrednosti median pokaže, da se stanje v depoziciji kovin v preiskovanem časovnem obdobju izboljšuje, saj smo za vse kovine ugotovili  trend proti manjšim vrednostim (glej prilogo). Glede na leto 1995 so bile v letu 2015 mediane vrednosti za Cd in Cr kar 72 in 75 % nižje, Pb za 63%, As in V pa za 58 oz. 55%. Za ostale kovine (Ni, Zn in Cu) je bilo znižanje med 38-42 %.  Prostorska ponazoritev depozicije kovin je sicer specifična za posamezno kovino in se je tudi z leti nekoliko spreminjala. Vsebnosti kovin  so na splošno povečane v bližini večjih mest, industrijskih in termoenergetskih središč.  Vrednosti dušika so višje v severovzhodnem in zahodnem delu države; vrednosti so velike še zlasti na območju, ki meji na Italijo. Predpostavljamo, da so te velike vrednosti posledica intenzivne rabe kmetijskih zemljišč v severni Italiji (Furlaniji in Benečiji). Z dušikom so izpostavljeni tudi nekateri predeli v severovzhodnem delu države, s povečanimi vrednostmi na območju Pohorja in na območjih okoli mest Maribor, Celje in Murska Sobota. V mestih predstavljajo procesi zgorevanja pomemben vir izpustov dušika (N). Omenjena mesta so znana po njihovi industrijski zgodovini ter gostemu avtocestnemu tranzitnemu prometu, ki povezuje vzhodni in zahodni del države. Drugi razlog za povečane vrednosti dušika na tem območju je dejstvo, da ta del države predstavlja začetek Panonske ravnine s tradicionalno bolj intenzivnimi kmetijskimi rabami zemljišč (Skudnik s sod., 2016).

Dolgoletno spremljanje useda (depozicije) kovin z analizami mahov v Evropi je pokazalo, da se je onesnaženost s kovinami po letu 1990 drastično zmanjšala, predvsem v severni in zahodni Evropi, v vzhodni Evropi pa je onesnaženost še vedno precejšnja (imajo najvišje srednje vrednosti). Glede na druge evropske države sodi Slovenija med zmerno do manj onesnažene države.

Ugotavljanje useda (depozicije) kovin in dušika z analizo mahov v Sloveniji poteka v okviru vseevropskega programa v koordinaciji UNECE ICP-Vegetation (CEH Bangor) in predstavlja poceni in dokaj enostavno obliko pridobivanja podatkov o onesnaženosti zraka.

Vsebnosti kovin v mahovih vrste Hypnum cupressiforme (v μg/g suhe snovi) na področju Slovenije so predstavljene v obliki barvnih kart koncentracijskih razredov za vsako leto posebej. Koncentracijski razredi so zaradi lažje primerljivosti  enaki za vse obdobje 1995-2015.

Arzen (As)

Srednje vrednosti arzena v mahovih nabranih v gozdovih na območju Slovenije so se v 20 letih, to je od leta 1995-2015 znižale za 58 %. To znižanje je nekoliko večje od ocenjenega 30 % znižanja izpustov arzena za Evropo za obdobje 1995-2010 (EEA, 2012). Po letu 2006 je opazen trend nižanja koncentracij na praktično vseh lokacijah. Glavni viri emisij arzena so poleg uporabe premoga v termoenergetskih obratih tudi drugi industrijski obrati. Povišane vrednosti arzena so bile v okolici večjih mest in termoenergetskih objektov, povišane vrednosti v letih 2010 in 2015 v zahodni in južni Sloveniji pa lahko pripišemo daljinskemu transportu iz Italije oz. sosednje Hrvaške, saj je za arzen značilno, da se lahko prenaša na velike razdalje.

Kadmij (Cd)

Srednje vrednosti kadmija v mahovih v gozdovih na območju Slovenije so se v 20 letih (1995-2015) znižale za 72 %. Trend nižanja koncentracij je opazen na praktično vseh lokacijah, kar kaže na splošno izboljšanje kvalitete zraka. Najbolj so koncentracije (srednje vrednosti) padle med leti 1995 in 2006 (57%), nato pa se je nižanje koncentracij upočasnilo.

Krom (Cr)

Element krom se sprošča v okolje v kovinsko predelovalni industriji in termoenergetskih objektih na premog. Srednje vrednosti kroma v mahovih so se v obdobju 1995-2015 znižale za 75%. Kot je razvidno iz slike so bile izjemno visoke vrednosti kroma leta 2001 izmerjene v vzorcih nabranih v severni Sloveniji  (Jesenice, Ravne na Koroškem, Velenje) ter primorskem delu (vpliv luke Koper). V letu 2015 pa večina lokacij sodi v prva dva koncentracijska razreda.

Svinec (Pb)

Za svinec nimamo podatkov za leto 2001. Srednje vrednosti svinca v mahovih so se v obdobju 1995-2015 znižale za 63% in so posledica vpeljave neosvinčenega bencina leta 1995. Glavni viri svinca v okolju so še vedno cestni promet in industrijski procesi. Leta 2010 so se praktično na vseh lokacijah, razen na nekaterih lokacijah v severni Sloveniji, ki jih pripišemo vplivnemu področju tovarne akumulatorskih baterij v Mežiški dolini, vrednosti svinca v mahovih znižale, tako da je večina lokacij v prvih dveh koncentracijskih razredih.

Cink (Zn)

Srednje vrednosti cinka v mahovih so se glede na leto 1995 znižale za 32%, glede na leto 2006 pa 37%, trend proti nižjim koncentracijam pa je opazen praktično na vseh lokacijah. Nekoliko povišane vrednosti cinka so še vedno v severni Sloveniji z razvito kovinsko predelovalno industrijo in v okolici večjih mest, kjer je možen vir cinka predvsem promet (obraba pnevmatik).