[TP03] Pozidava
Ključno sporočilo
V obdobju od leta 2008 do 2012 smo še naprej priča povečevanju obsega pozidanih površin, ki v strukturi rabe tal v Sloveniji predstavljajo 5,4 %. Po stopnji pozidanosti izstopata Podravska in Osrednjeslovenska statistična regija. Obstoječi podatkovni viri ne omogočajo natančnega količinskega ovrednotenja procesa pozidave.
Definicija
Kazalec prikazuje tako dejanski obseg vseh pozidanih površin leta 2012 (vsa pozidana območja poselitve, infrastrukturne površine, industrijska območja, trgovska območja, turistična in športna infrastrukturna območja itd.) v hektarih kot tudi obseg sprememb rabe vseh kategorij (posebej kmetijskih zemljišč) v kategorijo pozidano v obdobju od leta 2008 do 2012.
Kazalec tako prikazuje proces spreminjanja rabe tal in učinek netrajnostne rabe prostora zaradi razvoja različnih človekovih dejavnosti, ki se odraža v povečanem obsegu pozidanih površin in trajni izgubi gozda ter kmetijskih zemljišč.
Grafi
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč 2008 in 2012. MKO, 2012.
| njive | nasadi | travinje | zaraščanje | gozd | pozidano | drugo | vode | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 2008 | ha | 181384 | 51759 | 375078 | 28255 | 1241343 | 108961 | 31791 | 13430 |
| 2012 | ha | 182739 | 54740 | 368155 | 36209 | 1229734 | 109163 | 37844 | 13417 |
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč 2008 in 2012. MKO, 2012.
| Gorenjska | Goriška | Jugovzhodna Slovenija | Koroška | Notranjsko-kraška | Obalno-kraška | Osrednjeslovenska | Podravska | Pomurska | Savinjska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| gozd | % | 69 | 69 | 71 | 72 | 72 | 60 | 60 | 42 | 33 | 58 |
| nasadi | % | 1 | 3 | 2 | 2 | 1 | 6 | 1 | 5 | 4 | 4 |
| njiva | % | 4 | 1 | 6 | 2 | 1 | 2 | 7 | 22 | 42 | 6 |
| pozidano | % | 4 | 3 | 4 | 4 | 2 | 7 | 8 | 8 | 7 | 6 |
| travinje | % | 14 | 14 | 16 | 18 | 21 | 19 | 21 | 19 | 11 | 24 |
| voda | % | 1 | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 | 1 |
| zaraščanje | % | 1 | 3 | 1 | 1 | 2 | 6 | 1 | 2 | 2 | 1 |
| drugo | % | 6 | 6 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| Spodnjeposavska | Zasavska | Slovenija | |||||||||
| gozd | % | 50 | 65 | 61 | |||||||
| nasadi | % | 5 | 2 | 3 | |||||||
| njiva | % | 13 | 1 | 9 | |||||||
| pozidano | % | 6 | 7 | 5 | |||||||
| travinje | % | 22 | 22 | 18 | |||||||
| voda | % | 1 | 0 | 1 | |||||||
| zaraščanje | % | 2 | 1 | 2 | |||||||
| drugo | % | 1 | 1 | 2 |
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč 2008 in 2012. MKO, 2012.
| njive | nasadi | travinje | zaraščanje | gozd | pozidano | drugo | vode | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Neto sprememba v pokrovnosti 2008-2012 | ha | 1356 | 2981 | -6923 | 7954 | -11609 | 202 | 6053 | -13 |
| Delež sprememb v pokrovnosti 2008-2012 | % | 1 | 5 | -2 | 22 | -1 | 0 | 16 | -0 |
Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč 2008 in 2012. MKO, 2012.
| njive | nasadi | travinje | zaraščanje | gozd | pozidano | drugo | vode | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Pozidane površine v letu 2012 glede na rabo v letu 2008 | ha | 1550.5 | 1069.9 | 6208.1 | 633.4 | 3274.2 | 96138.1 | 116.4 | 172.4 |
| Pozidane površine v letu 2012 glede na rabo v letu 2008 | % | 1.4 | 1 | 5.7 | 0.6 | 3 | 88.1 | 0.1 | 0.2 |
CORINE LAND COVER 2006, Land accounts data viewer 1990, 2000, 2006, EEA 2012
| Malta | Belgija | Nizozemska | Lihtenštajn | Luksemburg | Nemčija | Ciper | Združeno kraljestvo | Danska | Švica | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Umetne površine | % | 23.1 | 20.5 | 12.6 | 11.9 | 9.3 | 8.3 | 8.1 | 7.7 | 6.9 | 6.6 |
| Češka | Romunija | Madžarska | Slovaška | Francija | Bolgarija | Italija | Avstrija | Poljska | Portugalska | ||
| Umetne površine | % | 6.3 | 6.3 | 6 | 5.5 | 5.1 | 5 | 4.9 | 4.9 | 4 | 3.6 |
| Srbija | Litva | Hrvaška | SLOVENIJA | Albanija | Kosovo | Irska | Estonija | Španija | Makedonija | ||
| Umetne površine | % | 3.3 | 3.3 | 3 | 2.7 | 2.6 | 2.4 | 2.2 | 2 | 2 | 1.6 |
| Turčija | Bosna in Hercegovina | Finska | Švedska | Latvija | Črna Gora | Norveška | Islandija | ||||
| Umetne površine | % | 1.6 | 1.5 | 1.4 | 1.4 | 1.3 | 1.1 | 0.8 | 0.4 |
Cilji
• Racionalen in učinkovit prostorski razvoj; Zagotavljanje racionalne rabe prostora, izboljševanje negativnih stanj v prostoru;
• Preudarna raba naravnih virov. Varčna in večnamenska raba tal in virov, smotrna raba prostora za urbanizacijo in nadzor nad širjenjem urbanih območij. Ohranjanje pridelovalnega potenciala tal za kmetijsko rabo;
• Spodbujanje ohranjanja in razvoja kulturne raznovrstnosti kot osnove za kakovostno nacionalno prostorsko prepoznavnost;
• Spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov;
• Ohranjanje in izboljševanje pridelovalnega potenciala ter povečevanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo hrane;
• Trajnostno ravnanje z rodovitno zemljo;
• Ohranjanje krajine ter ohranjanje in razvoj podeželja;
• Gospodarske in nekatere družbene dejavnosti z izkoriščanjem naravnih ali s poseganjem v prostor bistveno vplivajo na ohranjenost narave, zato morajo povezovati in vključevati ohranjanje in trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti oziroma naravnih vrednot v ustrezne sektorske in medsektorske načrte;
• Vzpostavitev politik, ki usmerjajo k cilju, da do leta 2050 neto izkoriščanja zemljišč (pozidave) ne bo. Države morajo neposredno in posredno uporabo zemljišč ter njene vplive na okolje bolje vključiti v sprejemanje odločitev ter v čim večji meri omejiti izkoriščanje zemljišč in pozidanost tal.
Komentar
V letu 2012 smo imeli po podatkih MKO v Sloveniji 109.162,8 ha pozidanih površin, kar je, glede na stanje leta 2008, le 202,2 ha novih pozidanih površin. Interpretacija podatkov rabe zemljišč v takšni obliki pa je neustrezna. Pomanjkljivosti oz. slabosti teh podatkov smo podrobneje predstavili v poročilu Razvoj kazalcev okolja v Sloveniji - Površje (Lampič, Repe, 2012). Podrobnejša analiza in prekrivanje vseh kategorij rab je pokazala, da je bil skupen obseg pozidanih površin iz leta 2008 ter evidentiranih tudi v letu 2012 le 96.138,1 ha (kar predstavlja 88,1 % evidentiranih pozidanih površin iz leta 2008). Ostalih 12 % (dobrih 13.000 ha) pa se glede na evidentirano rabo tal leta 2008 pojavlja na drugih kategorijah rabe. V tem primeru je novih pozidanih površin v štirih letih kar 13.024 ha, vendar opozarjamo, da tudi to ne ustreza dejanskim razmeram v prostoru. Največ novih pozidanih površin se pojavlja na območju travinja (6.208,1 ha), kategoriji gozd 3.274,2 ha in kategoriji njive 1550,5 ha. Ta interpretacija bi pomenila, da smo v tem štiriletnem obdobju dnevno pozidali kar 8,9 ha površin.
Glede na vse prostorske spremembe v Sloveniji v zadnjih letih vemo, da se skupne pozidane površine niso povečale zgolj za 202 ha (kar bi pomenilo le 0,14 ha na dan v zadnjih štirih letih), kot kažejo izračuni po rabi za posamezno obdobje. Ravno tako pa prekrivanje kategorij rabe ne da povsem realne slike. Fotointerpretacija rabe zemljišč iz digitalnih ortofoto posnetkov, ki je osnova za samo Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (MKO) se iz leta v leto izboljšuje, nadgrajuje. Skupaj se obseg pozidanih površin v prostoru ni povečal za 13.024 ha kot kažejo rezultati prekrivanja kategorij rabe, vendar je povečan obseg pozidanih površin najvišji gotovo ravno na kmetijskih zemljiščih. Kakšen je bil dejansko natančen obseg pozidave v tem štiriletnem obdobju je žal nemogoče navesti. Na metodološko neusklajenost pa nedvomno opozori podatek, da je npr. 702 ha površin njiv, 2670 ha trajnih nasadov, 6574 ha travinja, 1603 ha gozdov idr. (leta 2012) bilo še leta 2008 pod kategorijo pozidano. To kaže na razkorak v interpretaciji ortofoto posnetkov, kolikšna pa je dejanska napaka, pa se bolj natančno ne da oceniti.
Glede stopnje pozidanosti na ravni statističnih regij Slovenije izstopata Podravska in Osrednjeslovenska statistična regija, kjer pozidane površine predstavljajo že več kot 8 % območja regije. Najmanjši delež pozidanih površin je v redko poseljeni in gozdnati Notranjsko-kraški statistični regiji (2,4 %).
Prav izguba kmetijskih, še posebej obdelovalnih zemljišč, je v Sloveniji najbolj kritična. Razpolagamo namreč z zelo skromnim obsegom kmetijskih zemljišč, posebej njiv. Med 38 državami EEA se uvrščamo med tiste z najnižjim deležem kmetijskih zemljišč v strukturi rabe (manj kot 35 %), še manj ugoden pa je obseg njiv na prebivalca. Tako ima po podatkih CLC 2006 le deset držav nižji delež kmetijskih zemljišč (Estonija, Švica, Albanija, Lihtenštajn, Švedska, Finska, Norveška in Islandija), medtem ko jih imajo nekatere države kot npr. Danska, Madžarska, Irska, Poljska preko 60 %.
Negospodarna in okoljsko ter prostorsko netrajnostna raba prostora je v preteklosti že povzročila velike spremembe v pokrovnosti in rabi kmetijskih zemljišč. Zato so nujna prizadevanja v smeri ustavitve povečevanja obsega pozidanih površin (Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri COM(2011)), učinkovitejše upravljanje s kmetijskimi zemljišči, predvsem pa racionalnejša raba prostora s prednostnim usmerjanjem razvoja dejavnosti na že predhodno degradirana, manjvredna območja in s tem varovanje kmetijskih zemljišč. Zaustavitev napredovanja obsega pozidanih površin je ključno za trajnostno ravnanje s prostorom in učinkovitim upravljanjem s kmetijskimi zemljišči v Sloveniji. Pomembna je popolna zaustavitev širjenja različnih človekovih dejavnosti na kvalitetna kmetijska zemljišča (njiv/vrtov), kar je odločilno tudi zaradi zagotavljanja ustrezne stopnje prehranske samooskrbe.
Metodologija
Cilji in pravne podlage:
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Ur. l. št. 76/2004)
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Ur.l. 2/2006)
Zakon o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. št. 71/2011 in dop.)
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji. MOP, 2002.
Evropska komisija: SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri COM(2011) 571 konč., 20.09.2011
Vir podatkov: MKO, Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč; 2008 in 2012; Izračuni Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, UL; GURS, DOF5
Skrbnik podatkov:
Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze Ljubljani, Barbara Lampič (preračuni)
Datum zajema podatkov: november, 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Za izračun kazalca Pozidava smo uporabili podatke o pokrovosti in rabi zemljišč (grafični podatki Evidence dejanske rabe tal in gozdnih zemljišč za celo Slovenijo), ki se nahajajo na spletnih straneh Ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO, nekdaj Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, MKGP) http://rkg.gov.si/GERK/.
Izmed grafičnih vektorskih slojev, ki so na voljo, smo uporabili dva in sicer za leto 2008 (z dne 5.3.2008) in 2012 (z dne 10.9.2012). Podatkovna baza je izdelana na podlagi fotointerpretacije digitalnih ortofoto posnetkov v merilu 1:5.000, katerih ločljivost posamezne celice znaša 0,5 m.
Podatkovni sloj z letnico 2008 je bil zajet na podlagi posnetkov DOF, ki so bili posneti med leti 2006 in 2008. Podatkovni sloj z letnico 2012 je bil zajet na podlagi posnetkov DOF, ki so bili posneti med leti 2009 in 2011.
Metodologija obdelave podatkov:
Pri obravnavi pozidave smo iz grafičnega podatkovnega sloja Raba obeh obravnavnih let (2008, 2012) vzeli vse kategorije 1100, 1160, 1180, 1190, 1211, 1212, 1221, 1222, 1230, 1240, 1300, 1321, 1410, 1420, 1500, 1600, 1800, 2000, 3000, 4100, 4210, 4220, 5000, 6000 in 7000. Kategorije smo po sledečem ključu združili:
1 njiva (1100: njiva oziroma vrt);
2 nasad (1160: hmeljišče; 1180: trajne rastline na njivskih površinah; 1190: rastlinjak; 1211: vinograd; 1212: matičnjak; 1221: intenzivni sadovnjak; 1222: ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak; 1230: oljčnik; 1240: ostali trajni nasadi);
3 travinje (1300: trajni travnik; 1321: barjanski travnik);
4 zaraščanje (1410: kmetijsko zemljišče v zaraščanju; 1420: plantaža gozdnega drevja; 1800: kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem);
5 gozd (1500: drevesa in grmičevje; 2000: gozd);
6 pozidano (3000: pozidano in sorodno zemljišče);
7 drugo (1600: neobdelano kmetijsko zemljišče; 4100: barje; 4210: trstičje; 4220: ostalo zamočvirjeno zemljišče; 5000: suho odprto zemljišče, s posebnim rastlinskim pokrovom; 6000: odprto zemljišče brez rastlinskega pokrova);
8 voda (7000: voda).
Proces pozidave smo ugotavljali s spremembami kategorij rabe tal iz katerekoli kategorije leta 2008 v kategorijo pozidano leta 2012. Primerjava je bila izvedena na podlagi lokacijske primerjave atributivnih vrednosti za različna časovna obdobja v vektorskem načinu.
Informacije o kakovosti:
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: izbor ocene 1
Točnost: izbor ocene 2
Časovna primerljivost: izbor ocene 2
Prostorska primerljivost: izbor ocene 1 (nacionalni nivo), 2 (primerljivost na ravni EU)
Obrazložitev:
Glede kakovosti podatkov velja izpostaviti predvsem skromnejšo časovno primerljivost, saj predlagamo, da se okviru kazalca uporablja le časovne serije po letu 2008 zaradi primerljive metodologije pri interpretaciji ortofoto posnetkov za opredelitev rabe tal. V prihodnje se lahko kazalec osvežuje letno, saj MKO zagotavlja ustrezne serije podatkov.
Podatki za druge države
Vir podatkov:
CORINE LAND COVER 2006, povzeto po Land accounts data viewer 1990, 2000, 2006, (http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/data-viewers/land-accounts)
Skrbnik podatkov:
Evropska agencija za okolje (EEA) in The European Topic Centre on Land Use and Spatial Information
Datum zajema podatkov za kazalec:
2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
CORINE LAND COVER 2006 je vektorska digitalna karta poligonske oblike. Vsak poligon (zaprto območje) ponazarja enotno rabo zemljišč, označeno s kodo po 3-nivojskem kodnem sistemu CORINE Land Cover. Merilo vhodnih podatkov je 1:100.000. Vse karte so izdelane na podlagi interpretacije geokodiranih satelitskih posnetkov Landsat TM z ločljivostjo točke (celice) 30 m v naravi. Poleg posnetkov Landsat so interpretatorji uporabili druge kartne in statistične podatke, ki so jih primerjali in uskladili s terenskimi pregledi in preverjanji. Kakovost interpretacije je bila preverjena na terenu. Najmanjše območje, ki ga metodologija CORINE Land Cover dovoljuje, je 25 ha.
Metodologija obdelave podatkov:
Zajeti so podatki na prvi, najsplošnejši ravni kodnega sistema CLC.
Geografska pokritost:
Države članice Evropske agencije za okolje
Informacije o kakovosti:
Zanesljivost kazalca: 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: (v tem primeru nerelevantno)
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura
- ARSO, Kazalci okolja v Sloveniji, 2012. URL: http://kazalci.arso.gov.si/ (Citirano 29.10.2012).
- CORINE LAND COVER (CLC) 2006, Land accounts data viewer 1990, 2000, 2006, EEA 2012.
- EEA, Land Cover Country Analyses. URL: http://www.eea.europa.eu/themes/landuse/land-cover-country-analyses (Citirano 29.10.2012).
- Evropska komisija: SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri COM(2011) 571 konč., 20.09.2011
- Klemenčič, M. M., Lampič, B., Potočnik Slavič, I. 2008. Življenjska (ne)moč obrobnih podeželskih območij v Sloveniji. GeograFF 3, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 149 str.
- Lampič, B., 2011. Spremembe v kulturni pokrajini. Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. GeograFF 9, Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
- Lampič, B., Repe, B., 2012. Razvoj kazalcev okolja v Sloveniji – Površje. Zaključno poročilo. Ljubljana. 62 str.
- MKO, 2012. Evidenca dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, Podatkovne zbirke za leto 2008 in 2012.
- Nacionalni program varstva okolja (NPVO); Ur.l. RS, št. 83/1999
- National Land Use Database of Previously-developed Land. URL: http://data.gov.uk/dataset/england-planning-national-land-use-database-… (Citirano 24.10. 2012).
- Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (OdSPRS). Ur.l. RS, št. 76/2004 http://www.mzip.gov.si/fileadmin/mzip.gov.si/pageuploads/publikacije/sp… (citirano: 13. 10. 2012).
- Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. Ur.l. RS, št. 111/2007
- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji, 2001. MOP. URL: http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/publikacij… (Citirano 29.10.2012).
- Suhadolc, M., Sušnik, A., Lobnik, F., Kajfež Bogataj, L., Gregorčič, G., Bergant, K., 2010. Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal: uresničevanje ciljev Konvencije ZN o boju proti degradaciji - dezertifikaciji tal (UNCCD), Agencija RS Slovenije za okolje. 76 str. http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf/dokumentiweb/ 95DC9A258D542D63C1257758005109FC?OpenDocument (citirano 13.12.2010).
- Špes, M., Cigale, D., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, A., 2002. Študija ranljivosti okolja. Metodologija in aplikacija. Ljubljana, ZRC, 150 str.
- UNSD, Environmental Indicators, 2012. URL: http://unstats.un.org/unsd/environment/qindicators.htm (Citirano 29.10.2012).
- Vrščaj, B., 2007. Urbanizacija tal v Sloveniji. V: Strategija varovanja tal v Sloveniji (zbornik referatov). Pedološko društvo Slovenije, Ljubljana, str. 263-280.
- Zakon o kmetijskih zemljiščih; Ur.l. št. 71/2011
- Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt); Url.l. RS, št. 33/2007 s sprememb.
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) ;Ur.l. RS, št. 41/2004, št. 17/2006, 20/2006, 28/2006