Izpusti predhodnikov ozona | Okoljski kazalci

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2018 zmanjšali za 55 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 %, ogljikovega oksida za 68 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % ter metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona. Izpusti dušikovih oksidov in nemetanskih hlapnih organskih snovi so bili leta 2018 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Definicija

Kazalec prikazuje gibanje izpustov plinov, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona v obdobju 1990–2018 in strukturo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja.

Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NO_x), ogljikov oksid (CO), metan (CH₄) in nemetanske hlapne organske snovi (NMVOC).

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo nastanek prizemnega ozona so izraženi kot vsota izpustov vseh štirih onesnaževal in pomnoženi s pripadajočimi faktorji nastanka prizemnega ozona. Izpusti so podani v NMVOC ekvivalentu.

Grafi

Slika ZR10-1: Izpusti predhodnikov ozona, Slovenija, 1990-2018

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke


	NOx [indeks (1990 = 100)]	CO [indeks (1990 = 100)]	NMVOC [indeks (1990 = 100)]	CH4 [indeks (1990 = 100)]	predhodniki ozona - skupaj [indeks (1990 = 100)]	ciljna vrednost NOx [indeks (1990 = 100)]	ciljna vrednost NMVOC [indeks (1990 = 100)]
1990	100	100	100	100	100
1991	92,17	93,84	95,16	96,25	93,54
1992	92,60	90,48	93,39	96,91	92,53
1993	97,46	95,16	94,47	92,60	95,97
1994	101,77	92,90	96,71	92,37	98,36
1995	100,04	92,59	96,71	93,44	97,51
1996	103,68	95,65	102,31	91,77	101,68
1997	101,92	86,60	97,66	92,39	97,64
1998	92,34	74,68	90,35	94,44	88,52
1999	83,02	67,49	85,38	94,54	81,16
2000	82,28	62,38	82,96	98,21	79,09
2001	82,05	60,48	81,57	97,30	78,16
2002	81,35	59,27	79,82	100,12	77,03
2003	77,94	58,80	78,70	98,61	74,96
2004	75,82	55,22	75,72	96,60	72,28
2005	77,57	54,07	72,82	95,58	71,87
2006	77,97	51,13	71,08	93,48	70,91
2007	75,28	48,78	68,72	94,52	68,43
2008	81,07	47,45	66,51	89,77	70,10
2009	69,11	43,74	61,90	86,06	62,22
2010	67,38	43,27	60,34	84,81	60,78
2011	66,01	42,41	56,45	84,50	58,63
2012	63,98	40,67	54,25	82,69	56,59
2013	60,49	40,21	52,81	80,49	54,36
2014	54,09	33,60	48,70	76,53	48,74
2015	48,94	35,49	48,90	78,76	46,76
2016	50,16	36,33	49,66	80,25	47,75
2017	47,01	34,66	48,80	78,40	45,67
2018	46,98	32,42	48,81	76,11	45,25
cilj 2010						62,36	61,09

Izvozi podatke tabele

Slika ZR10-2: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po snoveh, Slovenija, 2018

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke


	NOx [%]	NMVOC [%]	CO [%]	CH4 [%]
2018	48,50	12,75	37,48	1,27

Izvozi podatke tabele

Slika ZR10-3: Struktura izpustov predhodnikov ozona, po sektorjih, Slovenija, 2018

Viri:

Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje (2020)

Prikaži podatke


	Proizvodnja elektrike in toplote [%]	Raba goriv v industriji [%]	Cestni promet [%]	Raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju [%]	Ubežni izpusti [%]	Industrijski procesi in raba topil [%]	Ostali promet [%]	Kmetijstvo [%]	Odpadki [%]
predhodniki ozona skupaj	7,05	8,61	27,28	19,36	1,76	15,19	9,00	11,25	0,50
NOx	13,81	10,75	46,95	8,37	0,00	0,33	12,66	7,07	0,07
NMVOC	0,48	7,24	6,58	19,54	4,24	36,92	5,60	18,80	0,60
CO	1,32	5,36	16,00	62,03	0,00	9,34	5,94	0	0,00
CH4	0,15	0,28	0,27	5,57	13,36	0	0,00	60,95	19,41

Izvozi podatke tabele

Slika ZR10-4: Izpusti predhodnikov ozona, EU-28 države, 2018 [v kg/prebivalca]

Viri:

Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), EEA Greenhouse gas data viewer, Evropska okoljska agencija; Eurostat (2020)

Prikaži podatke


	izpusti na prebivalca [kg/preb]
Češka	90,74
Luksemburg	61,78
Estonija	57,74
Irska	53,08
Belgija	52,10
Poljska	51,26
Finska	50,90
Latvija	50,18
Grčija	47,54
Litva	46,75
Slovenija	40,98
Hrvaška	39,71
Avstrija	39,37
Slovaška	37,29
Portugalska	37,10
Španija	35,79
Nemčija	35,65
EU-28	35,62
Nizozemska	35,21
Ciper	33,48
Italija	32,85
Madžarska	32,30
Švedska	31,97
Romunija	31,62
Združeno kraljestvo	30,50
Francija	27,11
Malta	22,46
Bolgarija	21,08
Danska	3,36

Izvozi podatke tabele

Cilji

Zmanjšanje celotnih državnih izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton, žveplovega dioksida na 27 tisoč ton, nemetanskih hlapnih organskih snovi na 40 tisoč ton in amonijaka na 20 tisoč ton do leta 2010, kot to zahtevata Protokol o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktiva (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC). Nacionalne zgornje meje izpustov ne smejo biti presežene niti po letu 2010. Revizija Goeteborškega protokola in direktive NEC pa dodatno predpisujejo zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov za 39 %, žveplovih oksidov za 63 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 23%, amonijaka za 1% in delcev PM_2.5za 25 % po letu 2020 glede na vrednosti izpustov v letu 2005.

Komentar

K nastanku prizemnega ozona prispevajo izpusti dušikovih oksidov, ogljikovega oksida, metana in nemetanskih hlapnih organskih snovi. NO_x, CO, CH₄ in NMVOC vstopajo v zapletene fotokemične reakcije v spodnjih plasteh atmosfere. NO_x, CO, CH₄ in NMVOC imenujemo tudi predhodniki troposferskega ozona. Posamezna onesnaževala imajo različen potencial za tvorbo prizemnega ozona. K izpustom predhodnikov ozona so leta 2018 največ prispevali dušikovi oksidi (49 %), sledi ogljikov oksid (37 %). Nemetanske hlapne organske spojine so prispevale 13 %, prispevek metana pa je bil le 1 %.

Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2018 zmanjšali za 55 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti ogljikovega oksida (68 %). Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 53 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 51 % in metana za 24 %. Izpusti so se najbolj zmanjšali v sektorju promet, predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila. Uvedba avtomobilskih katalizatorjev za vozila na bencinski pogon je prispevala k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida. K zmanjšanju izpustov nemetanskih hlapnih organskih snovi je prispeval tudi sektor rabe topil (znižanje vsebnosti topil v barvah, lakih…) in izvajanje zakonodaje s področja skladiščenja in pretakanja ter hlapnosti motornih bencinov. K nižjim izpustom dušikovih oksidov so prispevali tudi ukrepi v termoelektrarnah in toplarnah s posodobitvijo tehnologij in namestitvijo čistilnih naprav, zamenjave goriv, pa tudi izboljšanje procesov izgorevanja v industriji. Vrednosti izpustov dušikovih oksidov so bili v letu 2018 za 25 % nižje od ciljne vrednosti, ki ne sme biti presežena od leta 2010 dalje. Prav tako so bile izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin nižji od predpisanih ciljnih vrednosti za 20 %.

Glavni vir skupnih izpustov predhodnikov ozona je bil v letu 2018 promet (36 %), sledijo raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (19 %), industrijski procesi in raba topil (15 %), kmetijstvo (11 %).

V letu 2018 je bil glavni vir izpustov dušikovih oksidov promet (60 %). K izpustom ogljikovega oksida je največ prispevala raba goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju (62 %). Glavni vir izpustov metana je kmetijstvo (61 %). Industrijski procesi in raba topil so največji vir nemetanskih hlapnih organskih spojin (37 %).

Slovenija sodi med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca. V letu 2018 se je Slovenija z 41 kg izpustov predhodnikov ozona na prebivalca uvrstila na 11. mesto med državami EU-28. Povprečje izpustov v EU-28 je bilo 36 kg/prebivalca. Najvišji izpusti so bili leta 2018 zabeleženi na Češkem (91 kg/prebivalca), najnižji pa na Danskem (3 kg/prebivalca).

Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.

Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.

Metodologija

Cilji so povzeti po: Protokolu o zmanjšanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona (Goeteborški protokol) h Konvenciji o onesnaževanju zraka preko meja na velike razdalje (CLRTAP) in Direktivi (EU) 2016/2284 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (direktiva NEC) ter Uredbi o zgornjih mejah emisij onesnaževal zunanjega zraka. Velja za NO_x in NMVOC.

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki:
- za izpuste onesnaževal zraka: Državne evidence izpustov onesnaževal zraka, Centralno odložišče poročil (CDR),
- za toplogredne pline: Državne evidence izpustov toplogrednih plinov, Centralno odložišče poročil (CDR).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje

Datum zajema podatkov za kazalec: 21. april 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Izpusti so večinoma izračunani iz podatkov o rabi goriv, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti, količini odloženih odpadkov, podatkov o vrsti in številu vozil, prevoženih kilometrih… ter ustreznih emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija za izračun izpustov onesnaževal zraka je EMEP/EEA metodologija, ki jo pripravlja mednarodna skupina za evidence izpustov in projekcij (TFEIP) pod okriljem Evropske okoljske agencije (EEA). Za izračun izpustov metana uporabljamo priporočeno metodologijo, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo februarja tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Evropska komisija, Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) in Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah (UNFCCC) z rednimi letnimi revizijami poročil.

Metodologija obdelave podatkov:
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NO_x – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH₄ – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki o izpustih onesnaževal zraka so preračunani v skladu z enotno, mednarodno potrjeno in priporočeno EMEP/EEA metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Podatki o izpustih toplogrednih plinov so izračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so prav tako mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzirajo Sekretariat konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Sekretariat konvencije o podnebnih spremembah in Evropska komisija z rednimi letnimi revizijami poročil.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca: Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir:

Izpusti CO, NMVOC, NO_x: Air pollutant emissions data viewer (LRTAP Convention), Evropska okoljska agencija (European Environment Agency-EEA)

Izpusti CH₄: EEA Greenhouse gas data viewer,

Prebivalstvo: Eurostat database, 2020.
Skrbnik podatkov: Evropska okoljska agencija, Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. julij 2020
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec:

Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2018. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-28 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2018 iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po metodologiji EMEP/EEA (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se je začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task Force on Emission Inventories and Projections), ki deluje pod okriljem Evropske okoljske agencije. Za izračun izpustov metana je uporabljena priporočena metodologija, ki jo pripravlja Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in števila prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost:

Kazalec zajema države EU-28, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih predhodnikov ozona, ki jih države EU-28 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in Sekretariatu konvencije o podnebnih spremembah.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura