[ZR10] Izpusti predhodnikov ozona
Ključno sporočilo
Izpusti predhodnikov ozona so se od leta 1990 do leta 2009 zmanjšali za 39 %, predvsem zaradi strožjih standardov glede izpustov iz vozil. Slovenija sodi v skupini držav EU-27 med države z visokimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca.
Definicija
Kazalec prikazuje gibanje izpustov predhodnikov ozona v obdobju 1990–2009 ter sestavo izpustov posameznega plina glede na vir onesnaževanja v letu 2009.
Predhodniki ozona so kemijske spojine, kot je dušikov oksid (NOx), ogljikov monoksid (CO), metan (CH4) in nemetanski ogljikovodiki (NMVOC), ki v stratosferi (zgornja plast atmosfere) vstopajo v fotokemijske reakcije s podobnimi spojinami in vplivajo na nastanek prizemnega (troposferskega) ozona.
Grafi
Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011
| 1990 | 1991 | 1992 | 1993 | 1994 | 1995 | 1996 | 1997 | 1998 | 1999 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NOx | kt ekv. NMVOC | 72.98 | 66.67 | 64.68 | 68.49 | 71.01 | 70.53 | 74.85 | 75.29 | 68.52 | 60.13 |
| CO | kt ekv. NMVOC | 35.04 | 34.73 | 31.62 | 33.24 | 32.41 | 32.55 | 33.88 | 30.77 | 26.21 | 23.46 |
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 55.21 | 53.66 | 51.4 | 52.74 | 53.13 | 53.54 | 57.94 | 54.3 | 48.29 | 45.52 |
| CH4 | kt ekv. NMVOC | 1.47 | 1.41 | 1.46 | 1.4 | 1.4 | 1.4 | 1.37 | 1.39 | 1.42 | 1.4 |
| predhodniki ozona - skupaj | kt ekv. NMVOC | 164.7 | 156.48 | 149.16 | 155.87 | 157.95 | 158.01 | 168.04 | 161.75 | 144.44 | 130.5 |
| NOx | indeks (1990 = 100) | 100 | 91.36 | 88.64 | 93.85 | 97.31 | 96.64 | 102.57 | 103.18 | 93.89 | 82.39 |
| CO | indeks (1990 = 100) | 100 | 99.13 | 90.23 | 94.87 | 92.51 | 92.89 | 96.68 | 87.81 | 74.8 | 66.96 |
| NMVOC | indeks (1990 = 100) | 100 | 97.18 | 93.1 | 95.53 | 96.22 | 96.98 | 104.94 | 98.35 | 87.47 | 82.44 |
| CH4 | indeks (1990 = 100) | 100 | 95.97 | 98.83 | 95.28 | 94.97 | 94.76 | 93.05 | 94.19 | 96.41 | 94.8 |
| predhodniki ozona - skupaj | indeks (1990 = 100) | 100 | 95.01 | 90.56 | 94.64 | 95.9 | 95.94 | 102.03 | 98.21 | 87.7 | 79.24 |
| ciljna vrednost NOx | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| ciljna vrednost NMVOC | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | ||
| NOx | kt ekv. NMVOC | 60.73 | 61.94 | 62.56 | 60.42 | 58.92 | 56.97 | 56.13 | 58.72 | 64.6 | 55.09 |
| CO | kt ekv. NMVOC | 21.91 | 21.12 | 19.76 | 19.1 | 17.46 | 16.76 | 15.34 | 15.04 | 15 | 13.71 |
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 44.31 | 42.96 | 41.74 | 40.39 | 39.73 | 37.38 | 36.46 | 35.03 | 33.12 | 31.06 |
| CH4 | kt ekv. NMVOC | 1.46 | 1.44 | 1.49 | 1.49 | 1.43 | 1.44 | 1.47 | 1.45 | 1.37 | 1.35 |
| predhodniki ozona - skupaj | kt ekv. NMVOC | 128.4 | 127.46 | 125.55 | 121.4 | 117.54 | 112.55 | 109.4 | 110.24 | 114.1 | 101.2 |
| NOx | indeks (1990 = 100) | 83.21 | 84.88 | 85.72 | 82.8 | 80.74 | 78.06 | 76.92 | 80.47 | 88.52 | 75.49 |
| CO | indeks (1990 = 100) | 62.54 | 60.27 | 56.4 | 54.51 | 49.83 | 47.83 | 43.78 | 42.92 | 42.82 | 39.13 |
| NMVOC | indeks (1990 = 100) | 80.25 | 77.82 | 75.59 | 73.15 | 71.96 | 67.71 | 66.04 | 63.45 | 59.99 | 56.25 |
| CH4 | indeks (1990 = 100) | 99.09 | 97.39 | 101.24 | 101.12 | 97.19 | 97.7 | 99.63 | 98.67 | 93.22 | 91.32 |
| predhodniki ozona - skupaj | indeks (1990 = 100) | 77.96 | 77.39 | 76.23 | 73.71 | 71.37 | 68.34 | 66.43 | 66.93 | 69.28 | 61.45 |
| ciljna vrednost NOx | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| ciljna vrednost NMVOC | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| cilj 2010 | |||||||||||
| NOx | kt ekv. NMVOC | 54.9 | |||||||||
| CO | kt ekv. NMVOC | ||||||||||
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 40 | |||||||||
| CH4 | kt ekv. NMVOC | ||||||||||
| predhodniki ozona - skupaj | kt ekv. NMVOC | ||||||||||
| NOx | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| CO | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| NMVOC | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| CH4 | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| predhodniki ozona - skupaj | indeks (1990 = 100) | ||||||||||
| ciljna vrednost NOx | indeks (1990 = 100) | 79.41 | |||||||||
| ciljna vrednost NMVOC | indeks (1990 = 100) | 61.56 |
Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011
| 2008 | ||
|---|---|---|
| NOx | kt ekv. NMVOC | 55 |
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 14 |
| CO | kt ekv. NMVOC | 31 |
| CH4 | kt ekv. NMVOC | 1 |
| predhodniki ozona - skupaj | kt ekv. NMVOC | 101 |
| NOx | % | 54 |
| NMVOC | % | 14 |
| CO | % | 31 |
| CH4 | % | 1 |
Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011
Opomba k sliki ZR10-3: Zgoraj navedenim kategorijam v skladu s poročanjem ustreza naslednja SNAP kategorija:
- Proizvodnja el. energije in toplote = Termoelektrarne toplarne in kotlovnice za daljinsko ogrevanje (SNAP 1)
- Predelovalne dej. in gradb. = Industrijske kotlovnice in procesi z izgorevanjem (SNAP 3)
- Cestni promet = Cestni promet (SNAP 7)
- Necestni promet = Ostali promet (SNAP 8)
- Široka raba = Kotlovnice za ogrevanje in mala kurišča (SNAP 2)
- Ubežni izpusti = Pridobivanje in distribucija fosilnih goriv (SNAP 5)
- Industrijski procesi = Tehnološki procesi brez izgorevanja (SNAP 4)
- Raba topil = Uporaba topil (SNAP 6)
- Kmetijstvo = Kmetijstvo, gozdarstvo in živinoreja (SNAP 10)
- Odpadki = Ravnanje z odpadki (SNAP 9)
| predhodniki ozona | - | NOx | NMVOC | CO | CH4 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|
| oskrba z energijo | kt ekv. NMVOC | 13.61 | 13.3 | 0.12 | 0.19 | 0 | |
| pred. dej. in gradb. | kt ekv. NMVOC | 5.69 | 3.78 | 0.9 | 1 | 0 | |
| promet | kt ekv. NMVOC | 44.89 | 34.37 | 5.84 | 4.68 | 0.01 | |
| druga področja | kt ekv. NMVOC | 19.81 | 3.64 | 8.28 | 7.84 | 0.06 | |
| ubežni izpusti | kt ekv. NMVOC | 2.71 | 0 | 2.52 | 0 | 0.19 | |
| industrijski procesi | kt ekv. NMVOC | 4.25 | 0 | 4.25 | 0 | 0 | |
| raba topil in drugih izd. | kt ekv. NMVOC | 9.16 | 0 | 9.16 | 0 | 0 | |
| kmetijstvo | kt ekv. NMVOC | 0.74 | 0 | 0 | 0 | 0.74 | |
| odpadki | kt ekv. NMVOC | 0.35 | 0 | 0 | 0 | 0.35 | |
| SKUPAJ | kt ekv. NMVOC | 101.2 | 55.09 | 31.06 | 13.71 | 1.35 | |
| oskrba z energijo | % | 13.44 | 24.13 | 0.37 | 1.4 | 0.11 | |
| pred. dej. in gradb. | % | 5.62 | 6.87 | 2.88 | 7.32 | 0.27 | |
| promet | % | 44.36 | 62.39 | 18.8 | 34.11 | 0.5 | |
| druga področja | % | 19.58 | 6.61 | 26.65 | 57.16 | 4.49 | |
| ubežni izpusti | % | 2.68 | 0 | 8.12 | 0 | 13.8 | |
| industrijski procesi | % | 4.2 | 0 | 13.67 | 0 | 0.22 | |
| raba topil in drugih izd. | % | 9.05 | 0 | 29.5 | 0 | 0 | |
| kmetijstvo | % | 0.73 | 0 | 0 | 0 | 54.83 | |
| odpadki | % | 0.34 | 0 | 0 | 0 | 25.77 |
Airnet, Državne evidence izpustov, Agencija RS za okolje, 2011
| Estonija | Finska | Grčija | Latvija | Danska | Bolgarija | Litva | Avstrija | Poljska | Portugalska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| NOx | kt ekv. NMVOC | 35.39 | 186.26 | 457.84 | 34.86 | 160.78 | 201.15 | 79.11 | 228.53 | 999.84 | 291.1 |
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 36.28 | 111.34 | 211.56 | 60.63 | 95.34 | 146.45 | 69.87 | 123.12 | 615.05 | 179.29 |
| CO | kt ekv. NMVOC | 18.51 | 51.18 | 64.89 | 29.27 | 43.17 | 50.48 | 22.65 | 71.37 | 296.4 | 50.76 |
| CH4 | kt ekv. NMVOC | 0.93 | 2.85 | 5.83 | 1.3 | 3.87 | 5.84 | 2.37 | 3.78 | 23.16 | 8.54 |
| izpusti predhodnikov ozona | kt ekv. NMVOC | 91.11 | 351.63 | 740.11 | 126.05 | 303.15 | 403.93 | 174 | 426.8 | 1934.45 | 529.68 |
| prebivalci po državah | število | 1340415 | 5326314 | 11260402 | 2261294 | 5511451 | 7606551 | 3349872 | 8355260 | 38135876 | 10627250 |
| izpusti na prebivalca | kg/preb | 67.97 | 66.02 | 65.73 | 55.74 | 55 | 53.1 | 51.94 | 51.08 | 50.73 | 49.84 |
| Slovenija | Češka | Španija | Ciper | Švedska | EU-27 | Italija | Francija | Irska | Romunija | ||
| NOx | kt ekv. NMVOC | 55.09 | 306.65 | 1287.94 | 23.76 | 182.3 | 11461.18 | 1196.89 | 1362.41 | 110.14 | 301.66 |
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 31.06 | 151.16 | 695.51 | 11.11 | 179.69 | 7722.74 | 1106.63 | 878.36 | 52.22 | 432.18 |
| CO | kt ekv. NMVOC | 13.71 | 44.39 | 189 | 2.25 | 58.93 | 2667.95 | 287.83 | 434.56 | 17.41 | 143.41 |
| CH4 | kt ekv. NMVOC | 1.34 | 7.42 | 24.26 | 0.69 | 3.53 | 275.53 | 24.86 | 43.34 | 8.12 | 17.48 |
| izpusti predhodnikov ozona | kt ekv. NMVOC | 101.2 | 509.61 | 2196.71 | 37.81 | 424.45 | 22127.4 | 2616.22 | 2718.68 | 187.89 | 894.72 |
| prebivalci po državah | število | 2032362 | 10467542 | 45828172 | 796875 | 9256347 | 499705496 | 60045068 | 64369147 | 4450030 | 21498616 |
| izpusti na prebivalca | kg/preb | 49.79 | 48.68 | 47.93 | 47.45 | 45.85 | 44.28 | 43.57 | 42.24 | 42.22 | 41.62 |
| Nemčija | Združeno kraljestvo | Belgija | Madžarska | Slovaška | Nizozemska | ||||||
| NOx | kt ekv. NMVOC | 1671.03 | 1325.14 | 260.2 | 203.61 | 104.48 | 336.74 | ||||
| NMVOC | kt ekv. NMVOC | 1285.24 | 825.97 | 108.43 | 128.1 | 65.4 | 154 | ||||
| CO | kt ekv. NMVOC | 340.4 | 250.44 | 40.36 | 34.4 | 22.78 | 65.94 | ||||
| CH4 | kt ekv. NMVOC | 32.53 | 28.95 | 4.3 | 5.6 | 2.9 | 11.28 | ||||
| izpusti predhodnikov ozona | kt ekv. NMVOC | 3329.21 | 2430.5 | 413.29 | 371.71 | 195.56 | 567.95 | ||||
| prebivalci po državah | število | 82002356 | 61595091 | 10753080 | 10030975 | 5412254 | 16485787 | ||||
| izpusti na prebivalca | kg/preb | 40.6 | 39.46 | 38.43 | 37.06 | 36.13 | 34.45 |
Cilji
Zmanjšanje izpustov dušikovih oksidov na 45 tisoč ton in nemetanskih hlapnih organskih spojin na 40 tisoč ton do leta 2010.
Zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012, med njimi tudi metana, skupno za 8 % glede na izhodiščno vrednost izpustov toplogrednih plinov v letu 1986.
Komentar
Izpusti predhodnikov ozona so se v obdobju 1990-2009 zmanjšali za 39 %. Najvišji so bili leta 1996, kar je v največji meri posledica povečane prodaje motornih goriv zaradi izrazitega porasta bencinskega turizma. Zmanjšanje izpustov po tem obdobju je posledica uvedbe strožjih standardov za vozila, ki so bili izpolnjeni z uvedbo katalizatorjev. Poleg prometnega sektorja je k znižanju izpustov predhodnikov ozona pomembno prispeval tudi sektor proizvodnje električne energije in toplote v široki rabi ter raba topil in drugih izdelkov.
K izpustom predhodnikov ozona so leta 2009 največ prispevali dušikovi oksidi in nemetanske hlapne organske spojine. Ogljikovi monoksid je prispeval sedmino, prispevek metana pa je minimalen.
Glavni vir izpustov predhodnikov ozona je promet (44 %), sledijo široka raba (gospodinjstva, storitve) ( 20 %), oskrba z energijo, kamor sodi tudi proizvodnja električne energije in toplote (13 %) ter raba topil in drugih izdelkov (9 %). Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo k izpustom prispevajo minimalno, 6 %.
Glavni vir izpustov dušikovih oksidov je promet (62 %). Sledi zgorevanje goriv v oskrbi z energijo (24 %), zgorevanje goriv v široki rabi (7 %) in predelovalnih dejavnostih ter gradbeništvu (7 %). Izpusti nemetanskih hlapnih organskih spojin so v največji meri posledica rabe topil in drugih izdelkov (30 %), sledita zgorevanje goriv v široki rabi (zlasti lesne biomase v napravah s slabšim izkoristkom) (27 %) ter promet (19 %). K izpustom ogljikovega monoksida največ prispevajo mala kurišča (57 %), cestni promet (37 %) ter predelovalne dejavnosti in gradbeništvo (7 %). Glavni vir izpustov metana so kmetijstvo (55 %) in odpadki (24 %).
Slovenija se v skupini držav EU-27 uvršča med države z višjimi izpusti predhodnikov ozona na prebivalca (Slovenija: 49,79 kg/prebivalca, EU-27 povprečje: 44,28 kg/prebivalca). Najvišji izpusti so bili leta 2009 zabeleženi v Estoniji (68 kg/prebivalca), najnižji pa na Nizozemskem (34,5 kg/prebivalca).
Za doseganje zastavljenih ciljev so bili sprejeti ukrepi na področju izboljšanja energetske učinkovitosti, uvajanje strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, znižanja vsebnosti topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih ter dosledno izvajanje okoljske zakonodaje, predvsem na področju celovitega preprečevanja industrijskega onesnaževanja (uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij) in omejevanja onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav.
Predhodniki ozona v veliki meri prispevajo k nastajanju prizemnega (troposferskega) ozona. Ker je ta močan oksidant, škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistemov. Visoke koncentracije prizemnega ozona lahko pri ljudeh negativno vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, povzročajo pa tudi škodo na listih, znižujejo odpornost rastlin na bolezni ter zmanjšujejo količino pridelkov. Ozon lahko povzroča poškodbe tudi na plastiki in gumi.
Metodologija
Podatki za Slovenijo
Cilji so povzeti po:Protokolu o zmanjševanju zakisljevanja, evtrofikacije in prizemnega ozona h Konvenciji iz leta 1979 o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja - Göteborški protokol in Direktivi 2001/81/ES o nacionalnih zgornjih mejah emisij za nekatera onesnaževala zraka - NEC direktiva (NOx in NMVOC) ter Kjotskem protokolu k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (CH4). Obvladovanje in zmanjševanje izpustov v zrak je tudi cilj Nacionalnega programa varstva okolja 2005-2012. Za ogljikov monoksid količinski cilj ni predpisan.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Airnet, Državne evidence izpustov
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka
Datum zajema podatkov za kazalec: 27. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2009. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih so predvidoma na voljo aprila tekočega poročevalskega leta in sicer za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Metodologija obdelave podatkov:
Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/CORINAIR metodologiji (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task force on emission inventories & projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.
Skupni izpusti so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih snovi. Uporabljene so bile enake uteži kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži za prizemni ozon so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uteži so sledeče: NOx – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH4 – 0,014. Enota je kt NMVOC ekvivalenta.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost:1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2
Podatki o prebivalcih za Slovenijo ter o izpustih in prebivalcih za druge države:
Izvorna baza podatkov oz. vir: izpusti CO, NMVOC, NOx: WebDab search - Officially reported emission trends, Air pollutant emissions data viewer (NEC Directive), Evropska agencija za okolje, 2011,; izpusti CH4: EEA Greenhouse gas data viewer; prebivalstvo: Eurostat.
Skrbnik podatkov: EMEP Centre on Emission Inventories and Projections, Evropska agencija za okolje (European Environment Agency), Eurostat
Datum zajema podatkov za kazalec: 27. junij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih so predstavljeni za leto 2009. Osvežujejo se letno. Novi podatki o izpustih za EU-27 so predvidoma na voljo julija tekočega poročevalskega leta in za 2 leti nazaj glede na tekoče poročevalsko leto.
Število prebivalcev držav Evropske unije je povzeto za leto 2009 (na dan 1 januar) iz baze podatkov Eurostat-a (Population – Demography – National data – Population (demo_pop) - Population on 1 January by age and sex - demo_pjan). Podatki se zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov: Zbirka podatkov o izpustih v zrak temelji na oceni izpustov, izračunani na podlagi uporabe statističnih podatkov (o prodanih gorivih, industrijski proizvodnji, kmetijski dejavnosti ipd.) ter ustreznih emisijskih faktorjev, definiranih po EMEP/CORINAIR metodologiji (EMEP/EEA air pollutant emission inventory guidebook). Metodologija se začela razvijati leta 1995 v okviru Tematskega centra za izpuste onesnaževal v zrak (TFEIP – Task force on emission inventories & projections), ki deluje pod okriljem Evropske agencije za okolje. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP) z letnimi revizijami poročil.
Kazalec je izračunan kot kvocient izpustov predhodnikov ozona in št. prebivalcev za posamezno državo. Za izračun skupnih izpustov predhodnikov ozona so uporabljeni enaki faktorji za potencial nastajanja prizemnega ozona kot so navedeni zgoraj.
Geografska pokritost: Kazalec zajema države EU-27, kamor spadajo Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. Na grafu ZR10-4 nista prikazani državi Malta in Luksemburg, ker podatki niso na voljo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za kazalec so uporabljeni uradni podatki o izpustih delcev v zrak, ki jih države EU-27 poročajo Evropski Komisiji ter Sekretariatu Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (LRTAP).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije izpustov v zrak so na voljo.
Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2