Predhodnik ozona je snov, ki prispeva k nastajanju prizemnega ozona. Med predhodnike ozona prištevamo: dušikove okside (NO_x), ogljikov monoksid (CO), metan (CH₄) in nemetanske ogljikovodike (NMVOC*). Troposferski (prizemni) ozon škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ekosistem. Visoke koncentracije prizemnega ozona pri ljudeh vplivajo na dihalni sistem, zlasti pljuča, v ekosistemu pa vplivajo na zmanjšanje pridelka, povzročajo škodo na listih ter znižujejo odpornost na bolezni. Ozon povzroča tudi poškodbe na plastiki in gumi.

Kazalec prikazuje pretekle emisije predhodnikov ozona. Skupne emisije so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih snovi. Uteži so izračunane na podlagi ocene sposobnosti posamezne snovi, da se iz nje tvori prizemni ozon (»TOFP – Tropospheric Ozone Forming Potential«). Uporabljene so bile enake uteži, kot jih Evropska okoljska agencija uporablja za svoje izračune. Uteži so sledeče: NO_x – 1,22; NMVOC – 1,0; CO – 0,11; CH₄ – 0,014. Skupne emisije so v enotah kt ekvivalenta NMVOC.

Emisije iz energetike (CRF 1, NFR 1)** vključujejo emisije iz zgorevanja goriv (CRF 1.A, NFR 1.A), ki se naprej delijo na emisije iz transformacij (CRF 1.A.1, NFR 1.A.1), emisije iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2, NFR 1.A.2), emisije iz prometa*** (CRF 1.A.3, NFR 1.A.3) in emisije iz drugih področij (CRF 1.A.4, NFR 1.A.4), ki vključujejo emisije iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg emisij iz zgorevanja goriv v energetiko sodijo tudi ubežne emisije (CRF 1.B, NFR 1.B), ki se delijo na ubežne emisije iz trdnih goriv (CRF 1.B.1, NFR 1.B.1) in ubežne emisije iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2., NFR 1.B.2). Transformacije v tekstu poleg emisij iz transformacij (CRF 1.A.1, NFR 1.A.1) vključujejo tudi ubežne emisije (CRF 1.B, NFR 1.B).

Ne-energetski viri emisij vključujejo emisije iz industrijskih procesov (CRF 2, NFR 2), kjer so zajete emisije iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, emisije iz kmetijstva (CRF 4, NFR 4), kjer so zajete emisije iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter emisije iz rabe umetnih gnojil, emisije iz odpadkov (CRF 6, NFR 6), kjer so zajete emisije iz odlagališč odpadkov ter iz sežigalnic odpadkov, in emisije iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3, NFR 3).

* Za nemetanske hlapne organske spojine se v evidencah snovi onesnaževal zunanjega zraka uporablja oznako VOC
** CRF je poročevalski format za toplogredne pline, NFR pa poročevalski format za onesnaževala zunanjega zraka. Oba formata uporabljata enake sektorje.
*** Cestni promet + železnice (ostali promet – gradbeništvo, kmetijstvo in gozdarstvo - so vključeni v sektorju druga področja)

Emisije predhodnikov ozona iz energetskih virov so leta 2005 znašale 106 kt ekvivalenta NMVOC, kar je 17 % manj kot leta 1990. Emisije predhodnikov ozona iz ne-energetskih virov so leta 2005 znašale 18 kt ekvivalenta NMVOC in so bile praktično enake kot leta 1990. Energetski viri emisij so k skupnim emisijam leta 2005 prispevali 85 %.

Dušikovi oksidi so k emisijam iz energetskih virov leta 2005 prispevali 66 %, kar je 5 odstotnih točk več kot leta 1990. Sledijo hlapne organske spojine z deležem, malo manjšim od ene tretjine. Delež emisij CO je znašal 9 %. Prispevek emisij metana k emisijam iz energetskih virov je znašal manj kot 1 %. Med sektorji je leta 2005 s 56 % k emisijam iz energetike daleč največ prispeval promet (v skupnih emisijah je delež znašal 48 %). Transformacije so leta 2005 prispevale malo več kot 1/5 emisij, široka raba 15 % ter industrija 7 %.

Emisije predhodnikov ozona iz prometa so se v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 19 %. Zmanjšanje izpustov je posledica intenzivnega uvajanja katalizatorjev zaradi zaostrovanja zakonodajnih zahtev glede izpustov onesnaževal iz vozil. Strožji standardi za vozila so bili uvedeni s serijo evropskih direktiv, v slovensko zakonodajo pa so bili preneseni s tehničnimi standardi in pravilnikom o emisiji plinastih onesnaževal in delcev iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestne premične stroje. Standardi so vplivali na emisije NO_x, NMVOC in CO. Po drugi strani se je močno povečala poraba motornih goriv, zaradi izrazite rasti števila vozil in prevoženih kilometrov, v zadnjem času pa tudi povečanja tranzitnega prometa, kar je vplivalo na manjše znižanje izpustov.

Znižanje emisij je opazno tudi v transformacijah, kjer so se emisije predhodnikov ozona zmanjšale za 14 %. Velik del tega zmanjšanja lahko pripišemo zmanjšanju emisij NO_x, zaradi izvajanja primarnih ukrepov v termoelektrarnah, pomembno pa je k zmanjšanju prispevalo tudi znižanje ubežnih emisij (emisije NMVOC iz skladiščenja in distribucije bencina). Emisije iz termoelektrarn ureja Uredba o mejnih vrednostnih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav. Po uredbi bodo za termoelektrarne od 31.10.2007 veljale strožje mejne koncentracije emisij. Zmanjšanje ubežnih emisij je delno posledica zaostritve zakonodaje (Uredba o emisiji hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav za skladiščenje in pretakanje motornega bencina), delno pa izboljšanja metodologije izračuna emisij. Emisije CO iz transformacij so se minimalno povečale, zlasti zaradi večje proizvodnje električne energije in toplote.

V sektorjih industrija ter druga področja (gospodinjstva, storitve in javni sektor, kmetijstvo in gozdarstvo) so se emisije v obdobju 1990-2005 zmanjšale za 12 %. Zmanjšanje v industriji je posledica izboljšanja učinkovitosti proizvodnje ter zamenjave goriv, zmanjšanje v ostalih sektorjih pa predvsem nižje statistične ocene za rabo lesa v gospodinjstvih. Emisije iz kurilnih naprav v industriji in drugih področjih ureja Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Za emisije iz industrije so pomembne še naslednje uredbe: Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur. l. RS št. 31/2007), Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Ur. l. RS št. 97/2004), Uredba o mejnih vrednostih emisije halogeniranih hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila (Ur. l. št. RS 112/2005) ter uredbe, ki urejajo specifična področja npr. proizvodnjo cementa, aluminija, itd..

Emisije NO_x in NMVOC so bile leta 2005 višje od ciljnih vrednosti za leto 2010. Zlasti emisije NO_x bodo problematične glede doseganja cilja, kar je razvidno iz trenda v zadnjih treh letih, to pa potrjujejo tudi projekcije emisij do leta 2020 iz Operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka /Revizija operativnega programa doseganja nacionalnih zgornjih mej emisij onesnaževal zunanjega zraka iz leta 2005/(MOP, 2007). Cilj za emisije NMVOC bo zaradi nižjih emisij po oktobru 2007 lažje dosegljiv.