KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na merilnih mestih mestnega in podeželskega ozadja, dolgoročni cilji pa so preseženi skoraj na vseh merilnih mestih. Opozorilna vrednost je zaradi manj sončnih in vročih poletij največkrat presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Nekaj preseganj pa je zabeleženih tudi na merilnih mestih, ki niso direktno izpostavljena prometu. Na območju Primorske beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.


Kazalec prikazuje število dni s preseženo ciljno vrednostjo ozona in število ur s preseženo opozorilno vrednostjo ozona v koledarskem letu.

Ozon v troposferi se razlikuje od nekaterih drugih onesnaževal, ker je produkt fotokemičnih reakcij. Predhodniki ozona, predvsem dušikovi oksidi in ogljikovodiki, so snovi, iz katerih nastane ozon pri fotokemičnih reakcijah. Zaradi tega se visoke ravni ozona ne pojavljajo v bližini velikih virov predhodnikov, ampak v širši okolici. Ob stabilnem vremenu v anticiklonu ima lahko oblak visokih ravni ozona dimenzije več sto kilometrov in seže nekaj kilometrov visoko. Ravni ozona nad opozorilno vrednostjo lahko povzročijo zdravstvene probleme pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihal in krvožilnega sistema in otrocih, kot so bolečine v prsih, kašelj, bruhanje, draženje oči. Ponavljajoča se izpostavljenost povišanim ravnem ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč.


Grafi

Slika ZR07-1: Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 µg/m3 (izračunana kot povprečje zadnjih treh let), 2004-2019
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021 (1. 03. 2021)

Prikaži podatke
mestno ozadje [število dni] Ljubljana Bežigrad [število dni] Hrastnik [število dni] Celje [število dni] Nova Gorica [število dni] Koper [število dni] predmestno ozadje [število dni] Trbovlje [število dni] podeželsko ozadje [število dni] Iskrba [število dni] Otlica [število dni] mestno-prometni tip [število dni] Maribor center [število dni] Zagorje [število dni] kmetijsko-podeželski tip [število dni] Murska Sobota - Rakičan [število dni] dovoljeno preseganje [število dni]
2004 43 42 31 40 59 0 25 25 47 47 0 11 8 14 50 50 25
2005 46,25 47 32 45 61 0 26 26 59 59 0 11,50 6 17 48 48 25
2006 35,25 37 25 33 46 0 16 16 53 53 0 7,50 3 12 24 24 25
2007 39 41 29 38 48 55 20 20 61 61 0 8,50 3 14 30 30 25
2008 32,75 35 26 28 42 60 18 18 65,50 53 78 6,50 3 10 23 23 25
2009 26,25 29 20 22 34 55 15 15 59,50 47 72 3 2 4 19 19 25
2010 23,75 22 22 19 32 57 17 17 48 39 57 3 2 4 15 15 25
2011 33 30 29 27 46 65 22 22 53 40 66 9 2 9 27 27 25
2012 40,25 37 34 33 57 66 22 22 55 42 68 8 3 13 38 38 25
2013 41,25 40 32 33 60 69 19 19 41 41 69 14 0 14 39 39 25
2014 31 28 25 23 48 56 15 15 37 37 54 9 0 9 27 27 25
2015 28,40 26 24 20 48 62 14 14 31 31 48 9 0 9 22 22 25
2016 23,80 21 18 15 43 57 12 12 32 25 39 5 0 5 16 16 25
2017 32,20 35 24 22 50 64 18 18 40 31 49 10 0 10 24 24 25
2018 25,60 29 17 17 42 55 14 14 36,50 24 49 6 0 6 23 23 25
2019 30,75 31 0 20 45 53 17 17 42,50 28 57 8 0 8 28 28 25
Slika ZR07-2: Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 µg/m3 , 1995-2019
Viri:

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje, 2021 (1. 03. 2021)

Prikaži podatke
mestno ozadje[število ur] Ljubljana Bežigrad[število ur] Hrastnik[število ur] Celje[število ur] Nova Gorica[število ur] Koper[število ur] predmestno ozadje[število ur] Trbovlje[število ur] podeželsko ozadje[število ur] Iskrba[število ur] Otlica[število ur] mestno-prometni tip[število ur] Maribor center[število ur] kmetijsko-podeželski tip[število ur] Murska Sobota - Rakičan[število ur]
1995 4 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1996 20 20 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1997 2,67 7 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1998 1,33 2 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
1999 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2000 1,67 3 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2001 1,33 1 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2002 7,50 4 0 0 26 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2003 30,25 18 1 2 100 0 6 6 11 11 0 0 0 6 6
2004 7,25 4 0 0 25 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0
2005 11,60 11 0 0 31 16 0 0 0 0 0 0 0 1 1
2006 17 9 4 3 33 36 1 1 34 1 67 0 0 0 0
2007 6,80 7 0 0 18 9 0 0 25 7 43 0 0 0 0
2008 0 0 0 0 0 0 0 0 2,50 0 5 0 0 0 0
2009 0,60 0 0 0 0 3 0 0 1 0 2 0 0 0 0
2010 0,40 0 0 0 0 2 0 0 1,50 0 3 0 0 0 0
2011 1,20 0 0 0 2 4 0 0 0,50 0 1 0 0 0 0
2012 7,20 3 1 1 18 13 1 1 6 0 12 0 0 0 0
2013 8,60 1 0 0 20 22 0 0 0 0 33 0 0 0 0
2014 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2015 2,50 0 0 0 6 9 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2016 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
2017 2,67 6 1 0 4 5 4 4 7,50 0 15 0 0 0 0
2018 1,67 0 0 0 9 1 0 0 1,50 0 3 0 0 0 0
2019 1,50 0 0 0 5 4 0 0 12,50 0 25 0 0 0 0

Cilji

Cilj

·         Doseganje ciljne vrednosti za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon - 120 µg/m3 ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja.

·         Doseganje dolgoročnih ciljev za varovanje zdravja ljudi: največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon v koledarskem letu - 120 µg/m3 ne sme biti presežena.

·         Opozorilna urna vrednost za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 µg/m3, alarmna vrednost pa 240 µg/m3.                           


Ravni ozona imajo izrazit letni hod, kar je povezano z načinom nastanka ozona, ki zahteva dovolj sončne svetlobe in visoke temperature. Na raven onesnaženosti zunanjega zraka z ozonom pomembno prispeva transport onesnaženega zraka preko meja. To je še posebej značilno za Primorsko. Nižine v severni Italiji so eno izmed območij v Evropi, kjer nastajajo največje količine ozona. Najvišje ravni se tako poleti pojavljajo na Obali in na Primorskem, v situacijah ob zmernih vetrovih iz zahoda in jugozahoda. Na tem območju je zato največ preseganj ciljne vrednosti. Veliko preseganj ciljnih vrednosti je zabeleženih tudi na merilnem mestu Otlica, to je višje ležeče merilno mesto podeželskega ozadja, kjer je precej manjši vpliv emisij predhodnikov ozona in so možnosti za reakcije z ozonom manjše. Najmanj preseganj ciljne vrednosti je na merilnih mestih, ki so direktno izpostavljena emisijam dušikovih oksidov iz prometa. Na teh merilnih mestih se ozon razgradi v običajne molekule kisika. Najnižje ravni ozona so torej izmerjene na prometnih merilnih mestih Maribor Center in Zagorje. Meritve prizemnega ozona kažejo preseganje dolgoročno naravnanih ciljnih vrednosti povsod po Sloveniji.

Večletni niz podatkov ne izkazuje opaznega trenda. Ravni ozona so odvisne predvsem od  vremena v poletnih mesecih in od izpustov predhodnikov ozona. Na to vremensko odvisnost kaže tudi število preseganj opozorilnih vrednosti po posameznih letih.

Agencija RS za okolje napoveduje ravni ozona za celotno Slovenijo za dva dni vnaprej. Ko je opozorilna urna raven presežena, se o tem obvesti javnost preko internetne strani ARSO, hkrati pa se pošlje obvestilo na različne naslove (bolnišnice, zdravstvene domove, medije, centre za reševanje, občine, šole, vrtce). Hkrati z opozorilom je podana tudi informacija o možnih učinkih na zdravje ljudi ter priporočila za prebivalce kot tudi predvideni čas trajanja povišanih ravni ozona.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15 in 66/18) in

Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17)

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Za spremljanje ravni ozona v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fotometrije. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14625:2012.

Podatki o ravneh ozona so na razpolago že od leta 1995 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Na večjem številu merilnih mest se je pričelo z meritvami ozona leta 2002. Vsi objavljeni podatki so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka Agencije RS za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Mestna merilna mesta (B(U)) Ljubljana Bežigrad, Celje, Hrastnik, Nova Gorica, Koper in Maribor Vrbanski plato niso pod direktnim vplivom izpustov iz prometa in so reprezentativna za večji del mestnih območij in vplivajo na zdravje večine prebivalcev teh mest. Merilni mesti Maribor center (T(U)) in Zagorje (T(U)) sta locirani v središču obeh mest ob prometnih cestah, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov in so zabeležene ravni ozona bistveno nižje. V letu 2013 je bilo merilno mesto Maribor Center (T(U)) ukinjeno, meritve pa so se vzpostavile na merilnem mestu Maribor Vrbanski plato (B(U)). Merilno mesto Trbovlje (B(S)) je izven ožjega mestnega območje, vendar je delno pod vplivom prometa in industrije, merilno mesto Hrastnik (B(U)) pa je tudi delno pod vplivom industrije. Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. Za višje ležeče merilno mesto Otlica nad Ajdovščino (B(R(REG))) je značilno, da na raven ozona ob jugozahodni cirkulaciji zraka vpliva prenos ozona in drugih onesnaževal iz severne Italije, kar velja tudi za merilni mesti Koper in Nova Gorica. Merilno mesto Iskrba pa je oddaljeno od večjih virov in je značilna lokacija za meritve ozadja.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:        

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Ciljna vrednost za ozon se določi tako, da se iz urnih vrednosti izračuna največja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. Temu primerno ciljna vrednost 120 μg/m3,  ki je določena kot največja dnevna 8-urna srednja vrednost za ozon, ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja.

Urna opozorilna vrednost za raven ozona, ki je namenjena zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim ravnem ozona, znaša 180 μg/m3. Pri tako visoki ravni ozona je potrebno opozoriti javnost.

Urna alarmna vrednost, katere preseganje  pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi, znaša 240 μg/m3.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu dni s preseganjem ciljne vrednosti za ozon, ko najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost znaša več kot 120 μg/m3, število preseganj pa naj bi bilo nižje od 25 dni, izračunano kot povprečje zadnjih treh let; podatki o številu ur s preseganjem opozorilne vrednosti za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180  μg/m3.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število dni s preseženo ciljno vrednostjo za ozon, ko je najvišja povprečna 8-urna drseča vrednost več kot 120 μg/m3

Število dni

Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija Republike Slovenije za okolje

(Letna poročila)

2004-2019

Po pregledu podatkov za preteklo leto

 

 

Mesečno

 

28.2.2021

da

 

Število ur s preseženo opozorilno vrednostjo za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180 μg/m3

Število ur

1995-2019

Po pregledu podatkov za preteklo leto

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15 in 66/18).
  2. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).
  3. Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.