Cilji so povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11, 8/15, 66/18 in 44/22 – ZVO-2) in  Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15, 5/17 in 44/22 – ZVO-2)

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Za spremljanje ravni ozona v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu ultravijolične fotometrije. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14625:2012.

Podatki o ravneh ozona so na razpolago že od leta 1995 dalje, vendar za manjše število merilnih mest. Na večjem številu merilnih mest se je pričelo z meritvami ozona leta 2002. Vsi objavljeni podatki so vzeti iz Zbirke podatkov avtomatskih meritev kakovosti zraka Agencije RS za okolje. Podatki z različnih merilnih mest niso neposredno primerljivi zaradi različnih tipov lokacij glede na vpliv virov onesnaženja. Mestna merilna mesta (B(U)) Ljubljana Bežigrad, Celje bolnica, Hrastnik, Nova Gorica Grčna, Koper, Maribor Vrbanski in Novo mesto niso pod direktnim vplivom izpustov iz prometa in so reprezentativna za večji del mestnih območij in vplivajo na zdravje večine prebivalcev teh mest. V njihovi bližini  ne sme biti neposrednih izpustov onesnaževal.

Merilni mesti Maribor center (T(U)) in Zagorje (T(U)) sta locirani v središču obeh mest ob prometnih cestah, tako da ozon reagira z dušikovimi oksidi iz izpušnih plinov in so zabeležene ravni ozona bistveno nižje. V letu 2013 je bilo merilno mesto Maribor Center (T(U)) ukinjeno, meritve pa so se vzpostavile na merilnem mestu Maribor Vrbanski (B(U)).

Sredi leta 2020 so bile na novo uvedene meritve ozona še v Novem mestu (B(U)).  Merilno mesto Trbovlje (B(S)) je bilo izven ožjega mestnega območja, vendar je bilo delno pod vplivom prometa in industrije. Meritve na tem merilnem mest so bile ukinjene sredi leta  2021. Merilno mesto Hrastnik (B(U)) je bilo tudi delno pod vplivom industrije, meritve so bile ukinjene sredi leta 2020.

Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta.

Za višje ležeče merilno mesto Otlica nad Ajdovščino (B(R(REG))) je značilno, da na raven ozona ob jugozahodni cirkulaciji zraka vpliva prenos ozona in drugih onesnaževal iz severne Italije, kar velja tudi za merilni mesti Koper in Nova Gorica.

Merilno mesto Iskrba (B(R)) pa je oddaljeno od večjih virov in je značilna lokacija za meritve ozadja oziroma daljinskega transporta onesnaževal.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:           

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami:

A - kmetijsko (na onesnaženost zraka vplivajo izpusti iz kmetijstva).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Za kazalec so uporabljeni podatki o številu dni s preseganjem ciljne vrednosti za ozon, ko najvišja dnevna povprečna 8-urna drseča vrednost znaša več kot 120 μg/m³, število preseganj pa naj bi bilo nižje od 25 dni, izračunano kot povprečje zadnjih treh let; podatki o številu ur s preseganjem opozorilne vrednosti za ozon, ko je najvišja urna vrednost več kot 180  μg/m³. Za oboje se izračunajo vrednosti za posamezne tipe postaj kot povprečje vrednosti na vseh pripadajočih merilnih mestih.

Ciljna vrednost za ozon se določi tako, da se iz urnih vrednosti izračuna največja povprečna 8-urna drseča vrednost za vsak dan. Za vsako leto se določi število preseganj ciljne vrednosti (120 μg/m³) in ta vrednost ne sme biti presežena več kot 25 dni v koledarskem letu triletnega povprečja.

Opozorilna urna vrednost za raven ozona, ki je namenjena zaščiti prebivalstva pred kratkotrajno izpostavljenostjo visokim ravnem ozona, znaša 180 μg/m³. Pri tako visoki ravni ozona je potrebno opozoriti javnost.

Alarmna vrednost, katere preseganje  pomeni tveganje za zdravje ljudi zaradi kratkotrajne izpostavljenosti celotnega prebivalstva in pri kateri so potrebni takojšnji ukrepi, znaša 240 μg/m³. Ta vrednost mora biti presežena 3 ure zapored, da se šteje kot preseganje alarmne vrednosti.

Podatkovni viri

Opredelitev kazalca

• Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

• Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

• Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

• Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni