KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Kmetijstvo
  3. Odkupne cene kmetijskih proizvodov

[KM32] Odkupne cene kmetijskih proizvodov
State

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji odkupne cene kmetijskih proizvodov sledijo trendom gibanja cen pomembnejših kmetijskih trgov. Za omenjeni kazalnik poseben cilj ni postavljen, za interpretacijo doseganja oziroma zasledovanja ciljev strategije razvoja slovenskega kmetijstva pa je ob odkupnih cenah potrebna tudi vzporedna analiza drugih ekonomskih kazalnikov in fizičnega obsega proizvodnje. Med drugimi ekonomskimi kazalniki se najpogosteje interpretirajo tudi stroški proizvodnje (absolutno), indeksi cen inputov v kmetijstvu, stroškovno-prihodkovna pariteta, ipd.

Odkupne cene so eden izmed ekonomskih parametrov za spremljanje vrednosti proizvodnje in dohodkovnega položaja proizvajalcev. Kazalnik prikazuje povprečne letne odkupne cene najpomembnejših kmetijskih proizvodov v Slovenji in jih primerja z evropskim povprečjem.

Grafi

Slika KM32-1: Odkupna cena mladih bikov - R3 v obdobju 2005–2017
Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, mladi biki - R3 [EUR/t] EU povprečje, mladi biki - R3 [EUR/t]
2002 2443,24 2675,12
2003 2438,16 2701,80
2004 2403,94 2688,54
2005 2732,53 2918,84
2006 2895,89 3158,16
2007 2903,41 3014,72
2008 3032,60 3195,82
2009 3007,03 3193,78
2010 2987,76 3195,68
2011 3360,72 3520,86
2012 3689,67 3837,31
2013 3557,85 3815,85
2014 3430,89 3676,03
2015 3497,41 3772,25
2016 3371,27 3674,79
2017 3425,72 3797,05
Slika KM32-2: Odkupna cena pitanih prašičev - E razred v obdobju 2002–2017
Viri:

DATUM ZAJEMA PODATKOV: 18.9.2018 ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, pitani prašiči [EUR/t] EU povprečje, pitani prašiči [EUR/t]
2002 1484,98 1355,13
2003 1371,38 1272,56
2004 1370,93 1383,55
2005 1486,66 1390,41
2006 1478,57 1452,27
2007 1365,53 1351,71
2008 1501,64 1532,39
2009 1377,82 1422,15
2010 1368,52 1402,36
2011 1510,25 1531,87
2012 1683,80 1705,17
2013 1696,21 1754,77
2014 1634,35 1565,97
2015 1548,78 1395,78
2016 1562,32 1459,60
2017 1570,73 1479,80
Slika KM32-3: Odkupna cena pitovnih piščancev v obdobju 2003–2017
Viri:

DATUM ZAJEMA PODATKOV: 18.9.2018 ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, pitovni piščanci [EUR/t] EU povprečje, pitovni piščanci [EUR/t]
2003 1929,89 1444,08
2004 1898,14 1478,28
2005 1786,98 1492,46
2006 1715,77 1513,04
2007 1837,86 1757,88
2008 1961,43 1803,03
2009 1877,35 1696,71
2010 1925,59 1700,98
2011 2003,23 1870,41
2012 2023,38 1919,28
2013 2080,09 1949,44
2014 2004,40 1910,49
2015 1990,56 1869,87
2016 1938,69 1778,84
2017 1924,37 1820,10
Slika KM32-4: Odkupna cena mleka v obdobju 2003–2017
Viri:

DATUM ZAJEMA PODATKOV: 18.9.2018 ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, mleko [EUR/t] EU povprečje, mleko [EUR/t]
2003 274,84 302,03
2004 266,10 295,54
2005 262,14 289,68
2006 264,25 279,67
2007 280,31 320,73
2008 329,78 346,90
2009 258,98 265,12
2010 268,49 305,58
2011 304,73 339,89
2012 301,43 326,68
2013 323,03 365,05
2014 346,67 371,71
2015 283,33 308,27
2016 252,80 284,54
2017 303,20 348,57
Slika KM32-5: Odkupna cena jajc (L in M) v obdobju 2003–2017
Viri:

DATUM ZAJEMA PODATKOV: 18.9.2018 ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, jajca (L in M) [EUR/t] EU povprečje, jajca (L and M) [EUR/t]
2003 1238,62 1105,71
2004 1198,14 863,31
2005 1153,27 860,82
2006 1173,56 957,26
2007 1191,96 1104,11
2008 1309,09 1132,08
2009 1249,63 1198,88
2010 1244,41 1116,77
2011 1288,40 1150,60
2012 1336,30 1623,50
2013 1439,10 1289,50
2014 1427,42 1275,67
2015 1414,11 1288,83
2016 1370,67 1138,05
2017 1410,65 1409,41
Slika KM32-6: Odkupna cena krušne pšenice v obdobju 2005–2017
Viri:

DATUM ZAJEMA PODATKOV: 18.9.2018 ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, pšenica - krušna [EUR/t] EU povprečje, pšenica - krušna [EUR/t]
2005 123,02 114,16
2006 128,88 128,10
2007 193,31 191,59
2008 217,93 204,04
2009 146,53 129,89
2010 167,03 158,56
2011 247,80 221,23
2012 227,62 225,70
2013 219,59 213,48
2014 192,32 182,24
2015 189,24 174,95
2016 162,04 152,53
2017 170,91 162,74
Slika KM32-7: Odkupna koruze za krmo v obdobju 2005–2017
Viri:

DATUM ZAJEMA PODATKOV: 18.9.2018 ()

Opomba:

Preračuni KIS

Prikaži podatke
Slovenija, koruza - krma [EUR/t] EU povprečje, koruza - krma [EUR/t]
2005 102,97 119,70
2006 113,23 134,53
2007 180,93 187,69
2008 188,23 190,92
2009 121,29 130,26
2010 155,75 165,26
2011 218,39 221,37
2012 208,64 219,97
2013 219,18 204,14
2014 169,13 165,52
2015 141,62 158,10
2016 153,51 159,99
2017 161,05 162,62

Cilji

-       Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku

dostopne hrane.

-       Povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva.

-       Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom

povezanih javnih dobrin.

-       Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja

(v sodelovanju z drugimi politikami).

 

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost s posebnimi značilnostmi, ki jo opredeljujejo odvisnost od naravnih dejavnikov, razmeroma velika nemobilnost proizvodnih dejavnikov, značilnosti ponudbe in povpraševanja na kmetijskih trgih z večanjem nestabilnosti globalnih kmetijskih trgov ter poseben družbeni interes za stanje in razvoj kmetijstva. Uresničevanje dolgoročnih ciljev strategije je mogoče samo v stabilnih ekonomskih razmerah za kmetovanje.

Odkupne (proizvajalčeve) cene kmetijskih proizvodov v Sloveniji so v pretežni meri pod vplivom gibanja odkupnih cen v pomembnejših državah proizvajalkah oziroma državah v regiji. V večini primerov so odkupne cene podobne evropskemu povprečju ali pa nekoliko pod njim. V primeru živinorejskih proizvodov so nihanja cen v pretežni meri posledica političnih razmer v svetu in s tem povpraševanja po proizvodih na svetovni ravni, delno pa tudi posledica ravni cen krme (perutninarstvo in prašičereja) in drugih stroškov prireje. Nihanja cen rastlinskih proizvodov pa so v pretežni meri bolj pogojena z razmerami za pridelavo na širših območjih in s tem razpoložljivimi količinami, v manjši meri pa na njih vpliva tudi gibanje cen inputov (gorivo, gnojila, ipd.).

Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilj kazalca je spremljanje ravni odkupnih cen proizvodov, zaradi katerih je omogočen/onemogočen trajnostni razvoj panoge in (ne)primeren dohodkovni položaj proizvajalcev.

Cilji povzeti po: Resoluciji o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 20E20 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (ReSURSKŽ) (Uradni list RS, št. 25/11)

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec

Povprečne letne odkupne cene so izračunane na podlagi mesečnih podatkov Evropske komisije, ki jih poročajo posamezne države članice. Za Slovenijo zbira in poroča podatke Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Datum zajema podatkov
Podatki za obdobje
Biki in pitani prašiči 2002–2017, pitovni iščanci in mleko 2003–2017, krušna pšenica in koruza za krmo 2005–2017
Informacije o kakovosti za ta kazalec

  • Prednosti in slabosti kazalca: prednost: omogočena je primerjava med državami članicami, daljša časovna serija, podatki se redno osvežujejo, slabost: ni primerljiv z odkupnimi cenami, ki jih objavlja statistični urad (ta zajema tudi odkup manjših odkupovalcev in odkupna cena ne vsebuje stroškov odkupa in predstavlja neto prejemek za proizvod).
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so relevantni in v pretežni meri odražajo stanje na trgu.

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): relevanten.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): za glavnino proizvodov zanesljiv.

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 1

Data processing methodology for country comparison

Podatki o odkupnih cenah posameznih kmetijskih proizvodov se za potrebe primerjave med državami članicami zbirajo v okviru ti. Tržno-informacijskega sistema, kamor so dolžni poročati tisti odkupovalci, ki presegajo določen prag odkupa. Tega določijo države članice same. Odkupne cene veljajo za franco odkupovalec, kar pomeni, da so odkupni ceni v manjši meri zajeti tudi stroški odkupa. Za Slovenijo zbira podatke Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP).

Information about the quality for country comperison

  • Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti in slabosti kazalca: prednost: omogočena je primerjava med glavnino držav članic, daljša časovna serija, podatki se redno osvežujejo, slabost: zaradi različnih naravnih danosti, proizvodnih usmeritev, obsega proizvodnje itd. države članice podatkov za določene proizvode ne poročajo, zato primerjava v okviru vseh članic EU ni mogoča
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so relevantni in v pretežni meri odražajo stanje na trgu

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

  • Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):

      Relevantnost: 1

      Točnost: 1

      Časovna primerljivost: 1

      Prostorska primerljivost: 2

Datum zadnje osvežitve
01.10.2018
Avtor(ji)

Ben Moljk, Kmetijski inštitut Slovenije