Kazalec vsebnost rastlinskih hranil v tleh predstavlja založenost kmetijskih zemljišč Slovenije z glavnima rastlinskima hraniloma fosforjem (P) in kalijem (K), ki ju spremljajta univerzalna kazalca kot sta kislost tal (pH) in vsebnost talne organske snovi (TOS). Kazalec je povzetek statistične obdelave analitskih vrednosti parametrov, merjenih v vzorcih tal.

Ohranjanje rodovitnosti tal kmetijskih zemljišč je določeno v Zakonu o kmetijskih zemljiščih, v podzakonskih aktih ter drugih zakonih. Posebno varstvo kakovostnih kmetijskih zemljišč določa tudi 71. člen ustave Republike Slovenije.

Kazalec je tako kot rodovitnost tal sestavljen iz štirih delnih kazalcev, ki smo jih izdelali na podlagi statistične obdelave merjenih analitskih podatkov štirih osnovnih lastnosti tal, ki določajo rodovitnost kmetijskih zemljišč:

• vsebnost rastlinam dostopnega fosforja izraženega kot P₂O₅/100 mg zračno suhih tal,
• vsebnost rastlinam dostopnega kalija izraženega kot K₂O/100 g zračno suhih tal,
• skupna vsebnost talne organske snovi v %, in
• kislost tal (pH) merjen v kalijevem kloridu (KCl).

Velja poudariti, da rodovitnost tal zajema poleg kemijskih tudi fizikalne lastnosti tal. Izbrali smo štiri kazalce, iz katerih je možno sklepati tudi stanje nekaterih drugih parametrov tal. Tako je npr. možno iz vsebnosti organske snovi sklepati na vsebnost stabilnejših oblik dušika v tleh, strukturnost tal, poroznost in propustnost tal, zadrževalne in očiščevalne sposobnosti, odpornost na sušo ter druge fizikalne, kemijske in biotske lastnosti ter sposobnosti izvajanja ekosistemskih storitev tal.

Vsi podatki se nanašajo na analitske vrednosti talnih vzorcev zgornjih slojev kmetijskih zemljišč v spodaj naštetih vrstah kmetijske rabe. Navedene so običajne globine vzorčenja tla pri različnih kmetijskih kulturah:

• rastlinjak (0–20 cm),
• njiva (0–25 cm),
• vinograd (0–20 cm),
• sadovnjak (0–20 cm),
• intenzivni sadovnjak (0–20 cm),
• ekstenzivni sadovnjak (0–20 cm),
• oljčnik (0–20 cm),
• travnik (0–15 cm),
• pašnik (0–15 cm).

Pri analizi velja omeniti njen omejen geografski obseg. Obdelani so podatki laboratorija Kmetijskega inštituta Slovenije. Žal v Sloveniji sistematično (še) vedno ne zbiramo in ne obdelujemo podatkov lastnosti tal. Analitski podatki različnih talnih laboratorijev tako niso združeni in enotno obdelani. Deloma so tudi težko primerljivi zaradi nestandardiziranih metod. Zaradi tega je onemogočen celovit in izčrpen pregled vsebnosti hranil in stanja kakovosti kmetijskih zemljišč.

Kazalec tako predstavlja vsebnosti kalija, fosforja in talne organske snovi v zgornjih horizontih kmetijskih zemljišč Slovenije v devetih različnih rabah za štiriletno obdobje med 2012 in 2015.

Kazalec ugotavlja, da je fosforja premalo v tleh ekstenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in pašnikov, pod optimalno vsebnostjo v sadovnjakih, vinogradih in na travinju, primerno na njivah ter prekomerno v rastlinjakih. S kalijem so primerno založena tla oljčnikov, travnikov in pašnikov, povišane vsebnosti so na njivah, intenzivnih sadovnjakih in vinogradih, ter prekomerne v tleh rastlinjakov in sadovnjakov. Vsebnost organske snovi se giblje okoli 4 % v tleh njiv, sadovnjakov, rastlinjakov. Glede na kmetijsko kulturo je višja na travinju (5 %) ter nižja v oljčnikih in vinogradih (2–3 %) zaradi klimatskega območja in načina pridelave/obdelave tal. Vsebnost organske snovi je primerljiva z drugimi državami podobnih klimatskih območij. Kislost tal je nižja v intenzivnih sadovnjakih in zaradi karbonatnih tal najvišja v oljčnikih in tako dobro odraža naravne danosti zemljišč oz. naravno kislost tal.