Kazalnik delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi goriv v industriji opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote^[1], in sicer skupno v industriji ter ločeno za industrijo ETS in neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje rabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji, se zmanjšujejo izpusti CO₂. Spremljanje tega kazalnika omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji.

[1]    Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov (EU-ETS).

Industrija skupno

V industriji je delež OVE leta 2023 predstavljal 12,1 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote in je za letno indikativno ciljno vrednostjo zaostal za 3,6-odstotnih točk. Indikativni cilj za leto 2023 tako ni bil dosežen. Glede na leto 2022 se je delež OVE povečal za 0,3-odstotne točke, in sicer tako zaradi rahlega zmanjšanja skupne rabe goriv v industriji za 0,8 %, kot tudi zaradi povečanja rabe OVE za 1,7 %. V obdobju 2015–2023 se je delež OVE v rabi goriv povečal le malenkostno, za 1,2-odstotne točke. Skupna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote se je pri tem zmanjšala za 2,7 %, raba OVE pa povečala za 8,1 %.

V skupni rabi goriv v industriji se je glede na leto prej občutno povečala poraba UNP, za 30 % in poraba odpadkov, za 14 %. Zmanjšale so se poraba tekočih goriv, za 16 % in zemeljskega plina, za 11 %. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 1.827 TJ, prišlo pri zemeljskem plinu, ki v strukturi energentov tudi leta 2023 še vedno predstavlja največji, tokrat 59-odstotni delež (leto prej 66-odstotni delež). Največ rabe OVE v industriji je leta 2023 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (56 %) ter proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (22 %).

Industrija neETS

V industriji, ki ni vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija neETS), je delež OVE leta 2023 predstavljal 13,7 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote, s čimer je bil za 7,6-odstotnih točk nad indikativno letno ciljno vrednostjo. Indikativni cilj za leto 2023 je bil dosežen. Glede na leto prej se je delež OVE občutno zmanjšal, za 6-odstotne točke, in sicer predvsem na račun povečanja rabe končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote, ki je bila v letu 2023 višja za 49 %.

Od leta 2010 se je delež OVE zmanjšal za 21,7 %, pri čemer se je skupna raba energentov povečala za 98,8 %, raba OVE pa za 55,8 %. Glede na leto 2015 se je raba energentov v industriji neETS povečala za 87,5 %, raba OVE pa za 23,2 %, kar je v obdobju 2015–2021 povzročilo zmanjšanje deleža OVE za 7,2-odstotnih točk. Največji delež je bil z 21,3 % sicer dosežen leta 2014.

V skupni rabi goriv v industriji neETS sta se glede na leto prej povečala poraba zemeljskega plina, za 85 % in UNP, za 25 %. Občutno se je zmanjšala poraba odpadkov, za 79 %, premoga, za 18 % in tekočih goriv, za 11 %. Absolutno gledano je do največjega povečanja rabe, za 6.816 TJ, prišlo pri zemeljskemu plinu, ki je leta 2023 z 71 % predstavljal največji delež v strukturi energentov.

Največ rabe OVE je v industriji neETS odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (60,0 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (23,7 %), proizvodnjo živil (2,4 %) in proizvodnjo pohištva (1,8 %). Glede na predhodno leto je prišlo do največjega absolutnega povečanja rabe OVE v lesnopredelovalni industriji, in sicer za 113.092 TJ.

Industrija ETS

Delež OVE se v industriji, ki je vključena v EU shemo trgovanja s pravicami do izpustov TGP (industrija ETS), od leta 2021 dalje povečuje. Leta 2023 je delež znašal 4,8 % in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 2,5-odstotne točke. Delež je bil za 6,2-odstotnih točk pod indikativno letno ciljno vrednostjo s čimer indikativni cilj za leto 2023 ni bil dosežen. Pri tem se je raba goriv zmanjšala za 61 %, raba OVE pa za 20 %. Da bo Slovenija do leta 2030 dosegla skupni cilj 30 % OVE v rabi goriv v industriji, se bo moral delež OVE bistveno povečati predvsem v podjetjih, ki so vključena v shemo EU-ETS. Glede na leto 2015 se je delež OVE v industriji ETS povečal za 1,3 odstotne točke, ob tem, da se je raba energentov zmanjšala za 70 %, raba OVE pa za 59 %.

V skupni rabi goriv v industriji ETS so se glede na leto prej zmanjšale poraba zemeljskega plina, za 98 %, tekočih goriv, za 60 %, lesa in lesnih odpadkov, za 20 % in premoga, za 20 %. Za 2.025 % se je povečala poraba UNP in za 15 % poraba odpadkov. Absolutno gledano je do največjega zmanjšanja rabe, za 8.642 TJ, prišlo pri zemeljskemu plinu, ki je v strukturi energentov leta 2023 predstavljal 3-odstotni delež (leto prej 32 %).

Les in lesni odpadki so bili v industriji ETS kot gorivo v uporabi v panogah C17 (Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja), C23 proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov in C24 (Proizvodnja kovin).