Ključno sporočilo
Bad

Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS je leta 2019 znašal 16,3 %. Delež se je po štirih letih zmanjševanja tokrat povečal, in sicer za 3,1 % glede na prejšnje leto. Vzrok povečanja je bilo 8-odstotno povečanje rabe OVE, ki je bilo večje od 5-odstotnega povečanja skupne rabe goriv. Do največjega povečanja rabe OVE, za 170 TJ, je prišlo v lesnopredelovalni industriji. Za indikativno letno ciljno vrednostjo je doseženi delež OVE zaostajal za 4,6 odstotnih točk. Ob trendu iz leta 2019, bo zaostanek za ciljem leta 2020 znašal dobrih 5 odstotnih točk.


Kazalec delež OVE v rabi goriv v industriji neETS*1 opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote*2 v industriji neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji neETS, se zmanjšujejo izpusti CO2. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji neETS.

Opombi:

*1   Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS).

*2   Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov.


Grafi

Slika PO19-1: Delež OVE v rabi goriv v industriji neETS v obdobju 2010−2019 ter ciljne vrednosti kazalca do leta 2020 (Vir: IJS-CEU)
Viri:

Statistični urad RS, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Ciljne vrednosti kazalca Vrednosti kazalca v obdobju 2010−2018
2010 17,51
2011 16,77
2012 13,83 13,83
2013 14,85 15,38
2014 15,87 21,26
2015 16,89 21,15
2016 17,92 19,75
2017 18,94 18,67
2018 19,96 15,86
2019 20,98 16,34
2020 22

Cilji

Za delež OVE v rabi goriv v industriji neETS cilj za leto 2020 v OP TGP ni opredeljen. Cilj je povzet po dolgoročnih energetskih bilancah, ki so bile podlaga tudi pri pripravi Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010−2020 (AN OVE). K povečanju deleža OVE prispevata tako večja končna raba OVE, kot tudi manjša skupna končna raba energentov, to pa oboje prispeva k zmanjševanju izpustov TGP. Cilj do leta 2020 je doseči 22 % OVE v rabi goriv v industriji neETS. Ciljne vrednosti za vmesna leta so določene z linearno interpolacijo glede na ciljno vrednost kazalca za leto 2020.


Delež OVE je leta 2019 predstavljal 16,3 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v industriji neETS in je za indikativno letno ciljno vrednostjo zaostajal že tretje leto zapored, in sicer tokrat za 4,6 odstotnih točk. Omenjeni delež se je leta 2019 prvič po letu 2014 ponovno povečal in je bil glede na leto prej višji za pol odstotne točke oz. 3,1 %. Od leta 2012 se je delež OVE povečal za 18 %, pri čemer se je skupna raba goriv povečala za 37 %, raba OVE pa za 62 %.

Na povečanje deleža OVE leta 2019 je vplivalo 8-odstotno povečanje rabe OVE, ki je bilo večje od 5-odstotnega povečanja skupne rabe goriv. Skupna raba goriv v industriji neETS se povečuje že vse od leta 2015, skupaj do leta 2019 za 24 %, raba OVE pa se je v tem obdobju celo zmanjšala, in sicer za dobre 4 %. V skupni rabi goriv se je glede na leto prej najbolj povečala poraba zemeljskega plina, ta je leta 2019 v strukturi energentov predstavljala največji, 61-odsotni delež, in sicer za 7 %. Poleg rabe OVE se je povečala tudi raba tekočih goriv, za 3 %, zmanjšali pa sta se porabi premogov in utekočinjenega naftnega plina, za 5 oz. 15 %.

Največ rabe OVE v industriji neETS je leta 2019 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (65,1 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (19,1 %) in proizvodnjo pohištva (3,4 %). Glede na leto prej je v lesnopredelovalni industriji prišlo do povečanja rabe OVE, in sicer za 170 TJ oz. 13 %. V proizvodnji pohištva se je raba OVE malenkostno povečala, v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov pa se je zmanjšala za 43 TJ oz. 9 %. Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v lesnopredelovalni industriji neETS je leta 2019 znašal 93 %, leto prej 91 %. Večji delež je posledica že omenjenega povečanja rabe OVE, ki je bilo večje od 11-odstotnega povečanja skupne rabe goriv v tej panogi.

Do ciljne vrednosti kazalca za leto 2020 bi se moral delež OVE povečati za 5,7 odstotnih točk, kar je primerljivo z letom 2014, ko je povečanje deleža OVE doseglo najvišjo vrednost v primerjavi s predhodnim letom, in sicer za 5,9 odstotnih točk. Glede na trende iz zadnjih let, bo takšna rast v letu 2020 težko dosegljiva in cilj za to leto predvidoma ne bo dosežen. Ob trendu iz leta 2019, bi vrednost kazalca leta 2020 znašala 16,8 % in bi za ciljno vrednostjo zaostajala za dobrih 5 odstotnih točk.


Metodologija

Cilji povzeti po:
Cilji so povzeti po Dolgoročnih energetskih bilancah RS za NEP do leta 2030 – rezultati, IJS-DP-10581, IJS et al., 2011. Dolgoročne energetske bilance so bile podlaga pri pripravi Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010−2020 (AN OVE).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Podatke, potrebne za izračun deleža OVE v rabi goriv v industriji neETS, zbira Statistični urad Republike Slovenije. Podatki niso javno dostopni.

Metodologija obdelave podatkov:

Kazalec delež OVE v rabi goriv v industriji neETS (%) je definiran kot razmerje med končno rabo OVE in končno rabo vseh energentov v industriji neETS, brez upoštevanja električne energije in daljinske toplote. Za izračun kazalca, ki se ga spremlja na letni ravni, so potrebni naslednji podatki:

  • raba OVE v industriji neETS (GJ) je izračunana iz podatkov SURS o rabi lesa in lesnih odpadkov. V industriji neETS so pri tem vključene dejavnosti B – rudarstvo (brez energetske rabe), C – predelovalna dejavnost in F – gradbeništvo (SKD 2008);
  • končna raba energentov v industriji neETS brez električne energije in daljinske toplote (GJ) je izračunana kot razlika med skupno rabo energetskih virov ter rabo električne energije in daljinske toplote v industriji neETS iz podatkov SURS.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Raba OVE v rudarstvu (brez energetske rabe)

GJ

SURS

2010−2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

13. 7. 2021

da

Raba OVE v predelovalni dejavnosti

GJ

SURS

2010−2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

13. 7. 2021

da

Raba OVE v gradbeništvu

GJ

SURS

2010−2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

13. 7. 2021

da

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v rudarstvu (brez energetske rabe)

GJ

SURS

2010−2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

13. 7. 2021

da

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v predelovalni dejavnosti

GJ

SURS

2010−2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

13. 7. 2021

da

Končna raba energentov brez električne energije in daljinske toplote v gradbeništvu

GJ

SURS

2010−2019

oktobra za preteklo leto

enkrat letno

13. 7. 2021

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov