Kazalec delež OVE v rabi goriv v industriji neETS^*1 opisuje, kako se spreminja delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote^*2 v industriji neETS. Z večjim deležem OVE, ki je lahko posledica tako izvajanja ukrepov za pospeševanje izrabe OVE, kot tudi manjše rabe goriv v industriji neETS, se zmanjšujejo izpusti CO₂. Spremljanje tega kazalca omogoča spremljanje intenzivnosti nadomeščanja fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije v industriji neETS.

Opombi:

^*1   Industrija neETS je industrija, ki ni vključena v sistem trgovanja s pravicami do emisije toplogrednih plinov (ang. emission trading system – ETS).

^*2   Električna energija in daljinska toplota sta izvzeti, ker je energetski sektor vključen v sistem trgovanja s pravicami do izpustov toplogrednih plinov.

Delež OVE je leta 2019 predstavljal 16,3 % končne rabe energentov brez električne energije in daljinske toplote v industriji neETS in je za indikativno letno ciljno vrednostjo zaostajal že tretje leto zapored, in sicer tokrat za 4,6 odstotnih točk. Omenjeni delež se je leta 2019 prvič po letu 2014 ponovno povečal in je bil glede na leto prej višji za pol odstotne točke oz. 3,1 %. Od leta 2012 se je delež OVE povečal za 18 %, pri čemer se je skupna raba goriv povečala za 37 %, raba OVE pa za 62 %.

Na povečanje deleža OVE leta 2019 je vplivalo 8-odstotno povečanje rabe OVE, ki je bilo večje od 5-odstotnega povečanja skupne rabe goriv. Skupna raba goriv v industriji neETS se povečuje že vse od leta 2015, skupaj do leta 2019 za 24 %, raba OVE pa se je v tem obdobju celo zmanjšala, in sicer za dobre 4 %. V skupni rabi goriv se je glede na leto prej najbolj povečala poraba zemeljskega plina, ta je leta 2019 v strukturi energentov predstavljala največji, 61-odsotni delež, in sicer za 7 %. Poleg rabe OVE se je povečala tudi raba tekočih goriv, za 3 %, zmanjšali pa sta se porabi premogov in utekočinjenega naftnega plina, za 5 oz. 15 %.

Največ rabe OVE v industriji neETS je leta 2019 odpadlo na lesnopredelovalno industrijo (65,1 %), proizvodnjo kemikalij in kemičnih izdelkov (19,1 %) in proizvodnjo pohištva (3,4 %). Glede na leto prej je v lesnopredelovalni industriji prišlo do povečanja rabe OVE, in sicer za 170 TJ oz. 13 %. V proizvodnji pohištva se je raba OVE malenkostno povečala, v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov pa se je zmanjšala za 43 TJ oz. 9 %. Delež OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote v lesnopredelovalni industriji neETS je leta 2019 znašal 93 %, leto prej 91 %. Večji delež je posledica že omenjenega povečanja rabe OVE, ki je bilo večje od 11-odstotnega povečanja skupne rabe goriv v tej panogi.

Do ciljne vrednosti kazalca za leto 2020 bi se moral delež OVE povečati za 5,7 odstotnih točk, kar je primerljivo z letom 2014, ko je povečanje deleža OVE doseglo najvišjo vrednost v primerjavi s predhodnim letom, in sicer za 5,9 odstotnih točk. Glede na trende iz zadnjih let, bo takšna rast v letu 2020 težko dosegljiva in cilj za to leto predvidoma ne bo dosežen. Ob trendu iz leta 2019, bi vrednost kazalca leta 2020 znašala 16,8 % in bi za ciljno vrednostjo zaostajala za dobrih 5 odstotnih točk.