KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti F-plinov zaradi puščanja iz stacionarnih naprav so se leta 2024 zaradi znatno večje količine dopolnjenih hladiv zopet povečali. To je predstavljalo dodaten odmik od indikativnega ciljnega zmanjševanja izpustov iz rabe F-plinov po EU uredbi o F-plinih. Glede na leto 2015 so bili izpusti zaradi puščanja F-plinov leta 2024 nižji za 8 %, po uredbi o F-plinih pa bi morali biti nižji za 69 %.


F-plini se uporabljajo v številnih napravah, v glavnem kot nadomestek snovem, ki tanjšajo ozonski plašč. V večini primerov so to t.i. HFC plini, njihova najpogostejša raba pa je povezana z napravami za hlajenje – klimatske naprave, klimati, toplotne črpalke itd. Te snovi so problematične, ker imajo visok toplogredni potencial, kar pomeni, da majhno povečanje porabe plinov veliko prispeva k izpustom TGP. Izpusti nastajajo pri proizvodnji naprav s HFC plini, njihovi uporabi ter odstranjevanju. Pri izdelavi so izpusti majhni, enako velja tudi za odstranjevanje ob predpostavki, da se plin zajame, kar zahteva zakonodaja. Iz tega izhaja, da največ izpustov nastane med uporabo naprave, saj med delovanjem HFC-ji iz nje uhajajo. Koliko snovi med delovanjem uide najbolje pokaže količina snovi, ki jo je potrebno dopolniti v napravo. Snovi imajo različne toplogredne potenciale, zato se lahko z izbiro snovi z nižjim toplogrednim potencialom izpusti TGP zmanjšajo. Izpusti se prav tako zmanjšajo z izboljšanjem tesnjenja naprav. Kazalnik prikazuje izpuste TGP, ki so nastali zaradi puščanja snovi. Njihova količina je določena na podlagi količine dopolnjenih snovi, ki jo poročajo pooblaščeni vzdrževalci naprav. Izpusti TGP zaradi uhajanja F-plinov so izračunani kot vsota zmnožkov količin HFC plinov, ki so bili dopolnjeni v naprave, ter njihovih toplogrednih potencialov. Uporabljene so vrednosti toplogrednih potencialov AR5.


Grafi

Slika PO20-1: Izpusti TGP zaradi puščanja snovi HFC iz stacionarnih naprav, Slovenija, 2013−2024
Viri:

Agencija RS za okolje, Institut Jožef Stefan - Center za energetsko učinkovitost

Prikaži podatke
Izpusti TGP zaradi uhajanja HFC plinov [(kt CO2 ekv)] Indikativni cilj na podlagi Uredbe o F-plinih (517/2014) [(kt CO2 ekv)] Indikativni cilj na podlagi Uredbe o F-plinih (2024/573) [(kt CO2 ekv)]
2013 154,45
2014 175,82
2015 194,99 194,99
2016 208,19 181,34
2017 189,18 181,34
2018 151,93 122,84
2019 176,14 122,84
2020 123,90 122,84
2021 124,78 87,74
2022 161,00 87,74
2023 154,67 87,74
2024 180,06 60,45 60,45
2025 47,31
2026 47,31
2027 23,91
2028 23,91
2029 23,91
2030 10,08

Cilji

Ciljna vrednost za izpuste TGP zaradi puščanja naprav z F-plini za leto 2030 je bila določena v uredbi o F-plini (517/2014), in sicer 79-odstotno zmanjšanje glede na izpuste iz leta 2015. Uredba je določala tudi cilje za vmesna leta, in sicer za obdobje 2021–2023 55-odstotno zmanjšanje, za obdobje 2024–2026 69-odstotno zmanjšanje in za obdobje 2027–2029 76-odstotno zmanjšanje. Leta 2024 je bila sprejeta nova EU uredba o F-plinih (2024/573), ki je določila hitrejše znižanje kvot, in sicer za 2025-2026 76 % zmanjšanje glede na 2015, za leta 2027-2029 88 % zmanjšanje ter za leta 2030-2032 95 % zmanjšanje. Po uredbi je cilj, da se leta 2050 F-plini ne bodo več uporabljali.


Izpusti TGP zaradi puščanja naprav z F-plini so ocenjeni za obdobje 2013−2024. Leta 2015, ki je izhodiščno leto, so izpusti znašali 195 kt CO2 ekv. Leta 2016 so bili doseženi najvišji izpusti v opazovanem obdobju. Po zmanjšanju so v letih 2020 in 2021 izpusti s 124 oz. 125 kt CO2 ekv dosegli najnižjo vrednost, leta 2022 pa so se močno povečali, in sicer na 161 kt CO2 ekv oz. za 29 %. Dvig izpustov je posledica znatnega povečanja količine hladiv, ki je bila dopolnjena v stacionarne naprave, saj je bila poraba hladiv glede na leto prej višja za 46 %. Zamenjava hladiv z visokim toplogrednim potencialom z alternativami, ki imajo manjši toplogredni potencial, je ključni ukrep, ki ublaži povečanje izpustov TGP, tako da so bili glede na leto prej višji za 29 %. Leta 2023 so se izpusti malenkost znižali, kar je bila posledica nižje količine uporabljenih F-plinov ter tudi nižjega povprečnega GWP. Leta 2024 se je količina uporabljenih F-plinov zopet močno povečala (za dobro petino), zato so se izpusti kljub nižjemu povprečnemu GWP močno povečali (za 16 %)- Glede na leto 2015 so bili izpusti v Sloveniji leta 2024 nižje za samo 8 %, medtem ko bi za doseganje indikativnega cilja morali biti nižji za 69 %.


Metodologija

Cilji povzeti po:

Cilji so povzeti po EU uredbi o F-plinih (517/2014) in od leta 2025 naprej po EU uredbi o F-plinih 2024/573.

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Osnova za izračun kazalnika so podatki, ki jih pooblaščena podjetja za namestitev, vzdrževanje, popravilo ali razgradnjo opreme, ki vsebuje F-pline, pošiljajo ARSO vsako leto do konca marca. Ti podatki so potem organizirani tako, da je razvidno, koliko različnih zmesi F-plinov je bilo porabljeno za 1. polnjenje, dopolnjevanje, koliko je bilo zajeto, reciklirano ter oddano.

Metodologija obdelave podatkov:

Za izračun kazalnika je uporabljena količina F-plinov, ki je dopolnjena v naprave (dopolnjeno komercialni sektor, dopolnjeno industrija in dopolnjeno stavbe). Za vsako zmes je bil določen GWP potencial na podlagi petega poročila IPCC (AR5) ob upoštevanju sestave posameznih zmesi. Kazalnik je izračunan kot vsota zmnožkov količine F-plinov, ki so dopolnjeni, ter pripadajočih toplogrednih potencialov.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Količina F-plinov, ki so dopolnjeni v napravo

t

ARSO

2013−2024

Zavezanci so dolžni poročati do konca marca. Sredi leta so na voljo preverjeni podatki za preteklo leto.

enkrat letno

25. 8. 2025

da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni