Kazalec proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov prikazuje proizvodnjo električne energije iz vetrne, solarne, geotermalne in vodne energije ter z uporabo biomase. Proizvodnja električne energije iz biomase zajema proizvodnjo iz lesa in lesnih odpadkov, obnovljivih odpadkov (lužnica, slama, itd.), komunalnih trdnih odpadkov, bioplina (odlagališčni plin, plin čistilnih naprav, ostali bioplini) in tekočih biogoriv.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne izpuste NOx kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike izpuste hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biotsko raznovrstnost ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati na minimum.

Za okolju prijaznejšo proizvodnjo električne energije je potrebno povečati proizvodnjo iz OVE, in sicer hitreje kot raste skupna proizvodnja električne energije. Zato se v okviru kazalca spremlja zlasti delež električne energije iz OVE.

Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Leta 2011 je njihov delež v bruto rabi električne energije znašal 26,2 %. Glede na predhodno leto se je zmanjšal za 7 odstotnih točk, glede na leto 2000 pa je bil nižji za 6 odstotnih točk. Od ciljnega deleža za leto 2010 je bil nižji za dobrih 7 odstotnih točk. Na delež vplivata proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov ter bruto raba električne energije.

Proizvodnja električne energije iz OVE je leta 2011 znašala 3.877 GWh. Glede na leto prej se je močno zmanjšala, in sicer za 18 %. Največ električne energije iz obnovljivih virov energije je v Sloveniji proizvedeno v hidroelektrarnah. Leta 2011 je njihov delež znašal 91,8 %. Sledila je proizvodnja električne energije iz bioplina s 3,3 %, 3,2 % je prispevala proizvodnja iz lesa in druge trdne biomase, proizvodnja iz sončne energije pa je predstavljala 1,7 %. Proizvodnja v hidroelektrarnah se letno močno spreminja, saj je odvisna od hidroloških razmer. Dejanska moč hidroelektrarn se je v obdobju 2000-2011 povečala za 25 %, število obratovalnih ur pri polni zmogljivosti pa je v tem obdobju nihalo med najnižjo vrednostjo 3.040 ur leta 2003 in najvišjo vrednosti 4.058 ur leta 2000. Leta 2010 je znašalo 4.201, leta 2011 pa se je zmanjšalo na 3.317. Proizvodnja iz bioplina, kjer so zajeti odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini, se je v obdobju 2000-2011 povečala za 972 %. Zlasti je rast posledica hitrega razvoja proizvodnje električne energije iz ostalih bioplinov, kjer prevladuje kmetijstvo, kar lahko pripišemo delovanju sistema zagotovljenih odkupnih cen. Pri proizvodnji električne energije iz lesne biomase se pozna uvedba sosežiga v termoelektrarni toplarni Ljubljana leta 2008. V tem letu so les dodajali tudi v termoelektrarnah Šoštanj in Trbovlje. Pred tem letom se je biomasa za proizvodnjo električne energije uporabljala le v enotah soproizvodnje električne energije in toplote v industriji. Z letom 2007 se je v Sloveniji začel razvijata proizvodnja električne energije iz sončne energije. V letu 2011 se je proizvodnja povečala za 411 %. Tudi razvoj na tem področju lahko pripišemo sistemu zagotovljenih odkupnih cen. Delež električne energije iz hidroenergije je leta 2000 znašal 98,2 %, sledila je proizvodnja iz lesa z 1,5 %. Preostanek je bil poizveden iz bioplina.

Bruto raba električne energije je bila leta 2011 za 3,2 % višja kot leto prej in je dosegla skoraj enako raven kot leta 2008. Najvišja vrednost v obdobju 2000-2011 je bila dosežena leta 2007 s 15.721 GWh (glej kazalec EN12 Raba električne energije).

Do leta 2020 se pričakuje porast proizvodnje električne energije iz OVE na 6.024 GWh po referenčnem scenariju predloga Nacionalnega energetskega programa ter 6.344 GWh po intenzivnem scenariju. V referenčnem scenariju je daleč največji prirast predviden v proizvodnji električne energije iz hidroenergije, sledi prirast proizvodnje iz bioplina, vetra ter sončne energije in lesa. V intenzivnem scenariju se glede na referenčni scenarij poveča prirast iz sončne energije, ki sledi hidroenergiji, minimalno pa se poveča prirast tudi pri vetrni energiji.

Med ukrepi za spodbujanje proizvodnje električne energije iz OVE je najpomembnejši sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki je bil prenovljen leta 2009. Urejata ga Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije ter Energetski zakon. Sistem deluje enako kot pri soproizvodnji električne energije in toplote. Investicije v nove zmogljivosti spodbuja tudi Eko sklad preko ugodnih kreditov. Velike hidroelektrarne v sistem niso vključene.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 je leta 2010 predstavljala 19,9 %, kar je 1,7 odstotn2 točko več kot leto prej. Glede na leto 2000 je delež večji za 6,3 odstotne točke. Cilj za leto 2010 ima določen EU-25 in sicer v višini 21,0 %. Delež električne energije iz OVE v EU-25 je leta 2010 znašal 19,7 %, kar je 1,3 odstotne točke manj od cilja. Podobno velja tudi za EU-15, kjer je delež leta 2010 znašal 20,9 %, cilj za 2010 pa znaša 22,1 %. Med državami članicami so cilj leta 2010 dosegle Belgija, Češka republika, Danska, Estonija, Nemčija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Nizozemska, Portugalska ter Španija. Zanimivo je, da nobena od držav, kjer proizvodnja električne energije iz hidroenergije predstavlja več kot ¾ proizvodnje iz OVE cilja za leto 2010 ni dosegla. V EU-27 se je v obdobju 2005-2010 absolutno najbolj povečala proizvodnja električne energije iz vetrne energije, sledi hidroenergija, na tretjem in četrtem mestu pa sta les in ostala biogoriva ter sončna energija. V Sloveniji se je v tem obdobju daleč največ povečala proizvodnja v hidroelektrarnah, ki je prispevala 90 % k porastu proizvodnje električne energije iz OVE.