Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2020 znašal 37,5 %. Glede na leto prej se je delež povečal. To je v največji meri posledica višje proizvodnje električne energije iz OVE zlasti zaradi večje vodnatosti rek, kot tudi nižje bruto rabe električne energije v primerjavi z letom prej. Proizvodnja električne energije iz hidroenergije je leta 2020 predstavljala 88 %, pri čemer se njen delež počasi zmanjšuje. Če upoštevamo normalizacijo HE je delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije leta 2020 znašal 35,1 %, kar je 1,6 odstotnih točk več od indikativne ciljne vrednosti za leto 2020 določene v Nacionalnem energetskom in podnebnem načrtu (NEPN)
Kazalec prikazuje količino proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka. Vrednost kazalca je letna proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov: vetrne, solarne in vodne energije, lesa in lesne biomase in iz ostalih OVE (bioplina: odlagališčnega plina, plina čistilnih naprav, ostalih bioplinov in tekočih biogoriv). Pri proizvodnji električne energije je prikazana dejanska letna proizvodnja in normalizirana, ki se uporablja pri izračunu deleža električne energije iz OVE skladno z direktivo OVE. Za izračun deleža OVE je v imenovalcu bruto raba električne energije.
SURS, 2022.
Proiz. el.energije iz OVE [GWh] | Bruto raba el. energije [GWh] | Delež el. energije iz OVE [%] | Proiz. el.energ. iz OVE [Indeks (2000 = 100)] | Bruto raba el. energije [Indeks (2000 = 100)] | Delež el. energije iz OVE [Indeks (2000 = 100)] | |
---|---|---|---|---|---|---|
2000 | 3904,73 | 12303 | 31,74 | 100 | 100 | 100 |
2001 | 3864,92 | 12695 | 30,44 | 98,98 | 103,19 | 95,92 |
2002 | 3414,44 | 13465 | 25,36 | 87,44 | 109,44 | 79,90 |
2003 | 3079,57 | 13986 | 22,02 | 78,87 | 113,68 | 69,38 |
2004 | 4217,91 | 14516,00 | 29,06 | 108,02 | 117,99 | 91,55 |
2005 | 3574,72 | 14792 | 24,17 | 91,55 | 120,23 | 76,14 |
2006 | 3701,32 | 15159 | 24,42 | 94,79 | 123,21 | 76,93 |
2007 | 3377,32 | 15272 | 22,11 | 86,49 | 124,13 | 69,68 |
2008 | 4306,91 | 14800 | 29,10 | 110,30 | 120,30 | 91,69 |
2009 | 4905,18 | 13344 | 36,76 | 125,62 | 108,46 | 115,82 |
2010 | 4741,19 | 14135,28 | 33,54 | 121,42 | 114,89 | 105,68 |
2011 | 3876,67 | 14542,94 | 26,66 | 99,28 | 118,21 | 83,99 |
2012 | 4322,88 | 14510,30 | 29,79 | 110,71 | 117,94 | 93,87 |
2013 | 5397,62 | 14519,03 | 37,18 | 138,23 | 118,01 | 117,13 |
2014 | 6877,56 | 14419,54 | 47,70 | 176,13 | 117,20 | 150,28 |
2015 | 4628,59 | 14768,93 | 31,34 | 118,54 | 120,04 | 98,75 |
2016 | 5327,87 | 15045,14 | 35,41 | 136,45 | 122,29 | 111,58 |
2017 | 4709,73 | 15537,99 | 30,31 | 120,62 | 126,29 | 95,50 |
2018 | 5408,83 | 15636,10 | 34,59 | 138,52 | 127,09 | 108,99 |
2019 | 5230,71 | 15577,87 | 33,58 | 133,96 | 126,62 | 105,80 |
2020 | 5860,64 | 14896,91 | 39,34 | 150,09 | 121,08 | 123,96 |
2021 | 5721,87 | 15321,95 | 37,34 | 146,54 | 124,54 | 117,66 |
Statistični urad Republike Slovenije, 2022; Ministrstvo za infrastrukturo, 2022.
Delež proizvodnje električne energije iz OVE (normalizirana HE) [%] | Delež proizvodnje elektrike iz OVE (dejanska HE) [%] | Ciljne vrednosti deleža določene v NEPN [%] | |
---|---|---|---|
2005 | 24,17 | 28,65 | |
2006 | 24,42 | 28,23 | |
2007 | 22,11 | 27,68 | |
2008 | 29,10 | 29,96 | |
2009 | 36,76 | 33,76 | |
2010 | 32,23 | 32,20 | |
2011 | 25,67 | 31,04 | |
2012 | 28,50 | 31,63 | |
2013 | 35,19 | 33,08 | |
2014 | 45,85 | 33,94 | |
2015 | 29,49 | 32,73 | |
2016 | 33,62 | 32,06 | |
2017 | 28,63 | 32,42 | |
2018 | 33,46 | 32,30 | |
2019 | 32,35 | 32,63 | |
2020 | 37,47 | 35,09 | 33,50 |
2021 | 35,56 | 34,30 | |
2022 | 35 | ||
2023 | 35,70 | ||
2024 | 36,40 | ||
2025 | 37,20 | ||
2026 | 38,20 | ||
2027 | 39,20 | ||
2028 | 40,50 | ||
2029 | 41,40 | ||
2030 | 43,30 |
SURS, 2022.
Proiz. el.energije iz OVE [GWh] | Tekoča biogoriva [GWh] | Vetrna energija [GWh] | Sončna energija [GWh] | Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini [GWh] | Deponijski plin [GWh] | Les in druga trdna biomasa [GWh] | Hidroelektrarne nad 10 MW brez ČHE [GWh] | Hidroelektrarne do 10 MW [GWh] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
2005 | 3574,72 | 0 | 0,04 | 2,23 | 29,94 | 81,56 | 3077,75 | 383,21 | |
2006 | 3701,32 | 0 | 0,14 | 7,23 | 27,49 | 75,53 | 3165,60 | 425,32 | |
2007 | 3377,32 | 0 | 0,43 | 19,18 | 28,98 | 62,75 | 2856,25 | 409,72 | |
2008 | 4306,91 | 0 | 0,74 | 24,34 | 31,56 | 232,41 | 3560,96 | 456,91 | |
2009 | 4905,18 | 0 | 3,97 | 38,16 | 30,68 | 119,62 | 4334,58 | 378,17 | |
2010 | 4556,19 | 0 | 12,86 | 67,83 | 29,52 | 119,53 | 3937,35 | 389,10 | |
2011 | 3732,67 | 0 | 65,70 | 98,63 | 27,99 | 125,14 | 3122,85 | 292,36 | |
2012 | 4134,88 | 0 | 162,81 | 125,42 | 27,69 | 114,18 | 3408,01 | 296,78 | |
2013 | 5108,61 | 0,99 | 4 | 215 | 114,29 | 26,66 | 118,68 | 4250 | 379 |
2014 | 6611,43 | 3,87 | 4 | 257 | 107,97 | 21,78 | 124,81 | 5596 | 496 |
2015 | 4355,68 | 4,09 | 6 | 274 | 115,43 | 16,88 | 131,28 | 3481 | 327 |
2016 | 5057,92 | 3,05 | 6 | 267 | 130,00 | 12,14 | 136,73 | 4071 | 432 |
2017 | 4447,85 | 4,98 | 5,72 | 283,87 | 123,27 | 6,84 | 154,83 | 3504,10 | 364,25 |
2018 | 5232,47 | 6,29 | 6,02 | 254,96 | 112,98 | 5,87 | 142,03 | 4291,77 | 412,55 |
2019 | 5038,94 | 5,22 | 6,15 | 303,04 | 88,24 | 6,12 | 150,77 | 4077,79 | 401,61 |
2020 | 5582,06 | 5,85 | 6,25 | 368,20 | 107,83 | 5,18 | 154,69 | 4517,76 | 416,30 |
2021 | 5448,52 | 5,62 | 5,59 | 453,11 | 98,04 | 4,60 | 169,05 | 4279,83 | 432,68 |
EUROSTAT, 2022.
Delež proizvodnje el. energije iz OVE v letu 2020 [%] | Delež proizvodnje el. energije iz OVE v letu 2005 [%] | |
---|---|---|
EU-27 | 37,48 | 16,40 |
- | 0 | 0 |
Avstrija | 78,20 | 62,90 |
Švedska | 74,50 | 50,90 |
Danska | 65,32 | 24,65 |
Portugalska | 58,03 | 27,70 |
Hrvaška | 53,82 | 35,18 |
Latvija | 53,36 | 43,02 |
Nemčija | 44,70 | 10,58 |
Romunija | 43,37 | 28,78 |
Španija | 42,94 | 19,17 |
Finska | 39,56 | 26,92 |
Irska | 39,06 | 7,20 |
Italija | 38,08 | 16,29 |
Grčija | 35,86 | 8,21 |
SLOVENIJA | 35,10 | 28,65 |
Estonija | 28,29 | 1,13 |
Nizozemska | 26,41 | 6,30 |
Belgija | 25,12 | 2,39 |
Francija | 24,82 | 13,74 |
Bolgarija | 23,59 | 8,67 |
Slovaška | 23,07 | 15,74 |
Litva | 20,17 | 3,83 |
Poljska | 16,24 | 2,51 |
Češka republika | 14,81 | 3,78 |
Luksemburg | 13,89 | 3,18 |
Ciper | 12,04 | 0,02 |
Madžarska | 11,90 | 4,42 |
Malta | 9,49 | 0 |
V Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) so določene vrednosti za delež električne energije iz OVE z upoštevanjem normalizirane proizvodnje iz HE v bruto rabi električne energije za obdobje 2020⎼2030:
2020 33,5 %
2021 34,3 %
2022 35,0 %
2023 35,7 %
2024 36,4 %
2025 37,2 %
2026 38,2 %
2027 39,2 %
2028 40,5 %
2029 41,4 %
2030 43,3 %
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov ter onesnaževal zunanjega zraka. Seveda med viri obstajajo razlike glede vpliva na okolje. Poraba lesne biomase povzroča podobne izpuste NOx kot poraba zemeljskega plina, če se jo porablja v starih kotlih pa tudi velike izpuste hlapnih organskih snovi (VOC) in prašnih delcev. Poleg tega ima preveliko izkoriščanje lesne biomase lahko velik vpliv na biodiverziteto ali industrijske panoge, ki uporabljajo les kot surovino. Velike hidroelektrarne imajo velik vpliv na pokrajino in predstavljajo motnjo za ekosistem ter hidrologijo. Proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin itd. S skrbnim načrtovanjem rabe obnovljivih virov je možno te negativne vplive zmanjšati.
Za okolju prijaznejšo proizvodnjo električne energije je potrebno povečati proizvodnjo iz OVE, in sicer hitreje kot raste raba električne energije v Sloveniji. Zato se v okviru kazalca spremlja delež električne energije iz OVE. Analizirana sta dva deleža. Prvi v števcu upošteva dejansko proizvodnjo OVE, kar se je uporabljalo na podlagi direktive OVE iz leta 2001 (2001/77/ES), drugi pa normalizirano proizvodnjo HE, ki se uporablja od leta 2009 dalje (2009/28/ES).
Dejanska proizvodnja. Obnovljivi viri v Sloveniji pomembno prispevajo k proizvodnji električne energije in s tem k pokrivanju potreb po električni energiji. Iz obnovljivih virov energije je bilo v letu 2020 proizvedeno 5.582 GWh električne energije, leta 2021 pa 5.449 GWh. Glede na leto 2019 se je proizvodnja v letu 2020 povečala za 11 %, v letu 2021 pa glede na leto 2020 zmanjšala za 2 %. Največ električne energije iz OVE je v Sloveniji proizvedeno v hidroelektrarnah, pri čemer proizvodnja črpalne hidroelektrarne ni upoštevana. Dejanska proizvodnja v hidroelektrarnah se letno močno spreminja, saj je odvisna od hidroloških razmer. V letu 2020 je znašala 4.934 GWh, leta 2021 pa 4.713 GWh in je prispevala 88 % oz. 86 % skupne proizvodnje električne energije iz OVE.
Normalizirana proizvodnja. Ker se proizvodnja električne energije v HE z leti zelo spreminja je bila v direktivi OVE iz leta 2009 uvedena normalizirana proizvodnja HE za spremljanje napredka pri proizvodnji električne energije iz OVE. S tem je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum*1. Na sliki EN19-1 je prikazana razlika v proizvodnji električne energije, ko upoštevamo proizvodnjo HE normalizirano ali dejansko.
Proizvodnja električne energije iz OVE z upoštevanjem normalizirane proizvodnje HE je leta 2020 znašala 5.228 GWh in se je glede na leto 2019 povečala za slabih 3 %. Od leta 2015 se je proizvodnja električne energije iz OVE povečala za 8,2 %, od leta 2010 za 14,9 % in od leta 2005 pa za 23,2 %. Po neuradnih ocenah se bo vrednost kazalca za leto 2021 nekoliko zmanjšala, in sicer predvsem zaradi manjše proizvodnje električne energije iz bioplinskih elektrarnin predvsem zaradi večje bruto rabe električne energije.
Tudi ob upoštevanju normalizacije je delež HE izrazito prevladujoč in je v letu 2020 znašal 88 %. Od leta 2005 opazimo napredek, saj se je normalizirana proizvodnja hidroelektrarn povečala za 11 %.
Proizvodnja električne energije iz sončne energije je v letu 2020 znašala 368 GWh električne energije, kar je 7 % v skupni proizvodnji električne energije iz OVE, iz bioplina in tekočih biogoriv 113 GWh (2 %) in iz lesne biomase 155 GWh (3 %). Proizvodnja iz navedenih virov se je v obdobju 2010–2020 povečala iz 230 na 636 GWh, razvoj na tem področju najbolj pripišemo podporni shemi za proizvodnjo električne energije iz OVE in v SPTE z visokim izkoristkom v zadnjih nekaj letih pa tudi uvedbi sistema samooskrbe.
Bruto raba električne energije je bila leta 2020 za 4,4 % nižja kot leto prej. Glede na leto 2005 je bila višja za slab odstotek. Najvišja vrednost v obdobju 2005⎼2020 je bila dosežena leta 2018 s 15.636 GWh. Leta 2021 se je bruto raba povečala glede na 2020 za 2,9 %.
Delež električne energije iz OVE ob upoštevanju dejanske proizvodnje HE leta 2020 znaša 37,5 %, ob upoštevanju normalizirane proizvodnje HE pa 35,1 %. Cilj iz NEPN za leto 2020 upošteva normalizirano proizvodnjo HE in znaša 33,5 %, torej je Slovenija v letu 2020 presegla cilj. K temu je pomembno pripomogla nižja raba električne energije leta 2020 ter tudi višja proizvodnja iz OVE. V letu 2021 je bil dosežen 35,6 % delež ob upoštevanju dejanske proizvodnje HE, neuradna ocena ob upoštevanju normalizirane proizvodnje HE pa znaša 34,9 %.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov v EU-27 je leta 2020 predstavljala 37,5 %, kar je 3,4 odstotne točke več kot leto prej. Glede na leto 2005 je delež višji za 21,1 odstotnih točk. Cilj Evropske unije je zagotoviti vsaj 50 % svoje porabe električne energije iz obnovljivih virov električne energije do leta 2030.
Opomba:
*1 Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.
Cilji povzeti po: Nacionalnem energetskom in podnebnem načrtu (NEPN) in Direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2018/2001).
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov:
Uporabljeni so podatki SURS o proizvodnji električne energije, ki so pripravljeni (zbrani) letno in objavljeni na spletnih straneh SURS in v tiskanih publikacijah. Podrobnejša metodološka pojasnila so dostopna na spletni strani SURS. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju. Podatki o normalizirani proizvodnji električne energije so iz datoteke SHARES za Slovenijo za zadnje leto, ki ga pripravlja SURS in je objavljeno na spletni strani EUROSTAT-a. Podatki za EU-27 so bili pridobljeni za obdobje v spletni bazi EUROSTAT.
Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti proizvodnje električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)^(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto (na generatorju) domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv, neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz) ter porabe električne energije za črpalno hidroelektrarno od katere je odšteta proizvodnja.
Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije je izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije iz OVE (hidroenergija 5510-100100 brez proizvodnje črpalnih hidroelektrarn, vetrna energija 5520-100100, sončna energija 5534-100100, geotermalna energija 6000-107002, biomasa 6000-107011) in bruto rabe električne energije (bruto proizvodnja električne energije plus uvoz minus izvoz).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
---|---|---|---|---|---|---|---|
Proizvodnja el. energije iz OVE |
GWh |
SHARES (SURS), SI-STAT (SURS) |
2005–2020 (2021) |
prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto; končna verzija: 15. marca |
enkrat letno |
11.01.2022, (1.11.2022) |
Da |
Bruto raba el. energije |
GWh |
SHARES (SURS), SI-STAT (SURS) |
2005–2020 (2021) |
prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto; končna verzija: 15. marca |
enkrat letno |
11.01.2022, (1.11.2002) |
Da |
Delež proizvodnje el. energije iz OVE v bruto rabi el. energije za države EU‑27 |
% |
EUROSTAT |
2005–2020 |
prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto; končna verzija: 15. marca |
enkrat letno |
14. 4. 2022 |
Da |
Opredelitev kazalca:
1 = globalno
2 = EU
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov
2 = vsaj 5-leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni