KAZALCI OKOLJA
  1. Domov
  2. Energija
  3. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije

[EN19] Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije
Driving forces

Ključno sporočilo
Good

Delež električne energije iz obnovljivih virov v bruto rabi električne energije je leta 2024 dosegel 50,7 %, kar predstavlja opazno povečanje glede na leto prej. K rasti so prispevale ugodne hidrološke razmere ter nadaljnje povečanje proizvodnje iz sončne energije, hkrati pa se je bruto poraba elektrike zmanjšala za 3,6 %. Hidroenergija ostaja ključni vir obnovljive električne energije, saj je leta 2024 predstavljala kar 78 % vse proizvedene elektrike iz OVE. Ob upoštevanju normalizirane proizvodnje hidroelektrarn je delež OVE v bruto rabi električne energije v letu 2020 znašal 43,8 %, kar presega indikativni cilj za leto 2024 iz NEPN (Nacionalnem energetskom in podnebnem načrtu) za 3,1 odstotne točke.

Kazalec prikazuje količino proizvedene električne energije iz obnovljivih virov energije v Sloveniji. Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov je okolju najbolj prijazna, saj povzroča minimalne izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zunanjega zraka. Vrednost kazalca predstavlja letno proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov: vetrne, sončne in vodne energije, lesa in lesne biomase ter drugih OVE (bioplina – odlagališčnega plina, plina čistilnih naprav, drugih bioplinov – in tekočih biogoriv). Pri proizvodnji električne energije sta prikazani dejanska letna proizvodnja in normalizirana proizvodnja, pri čemer se normalizirana vrednost uporablja za izračun deleža električne energije iz OVE skladno z direktivo OVE. Pri izračunu deleža OVE je v imenovalcu uporabljena bruto raba električne energije.

Grafi

Slika EN19-1: Gibanje indeksa bruto rabe električne energije, proizvodnje električne energije iz OVE ter deleža električne energije iz OVE
Viri:

SURS, 2025.

Prikaži podatke
Indeks proizv. el. en. iz. OVE Indeks bruto poraba el. Energije Indeks deleža el. energije iz OVE
2000 100 100 100
2001 98,98 103,19 95,92
2002 87,44 109,44 79,90
2003 78,87 113,68 69,38
2004 108,02 117,99 91,55
2005 91,55 120,23 76,15
2006 94,79 123,22 76,93
2007 86,49 124,13 69,68
2008 110,30 120,28 91,70
2009 125,62 108,45 115,83
2010 116,69 114,90 101,56
2011 95,59 118,21 80,87
2012 105,90 117,93 89,80
2013 130,83 118,02 110,86
2014 169,32 117,21 144,45
2015 111,55 120,04 92,92
2016 129,53 122,28 105,93
2017 113,91 126,29 90,19
2018 134,00 127,09 105,44
2019 129,05 126,62 101,92
2020 142,96 121,08 118,06
2021 139,54 124,54 112,04
2022 104,20 120,37 86,57
2023 161,54 114,36 141,26
2024 175,94 110,20 159,65
Slika EN19-2: Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije, z in brez upoštevanja normalizirane proizvodnje iz HE ter ciljne vrednosti deleža določene v NEPN (Vir: SURS, MzI)
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2025; Ministrstvo za infrastrukturo, 2025.

Prikaži podatke
Delež proizvodnje električne energije iz OVE (normalizirana HE) [%] Delež proizvodnje elektrike iz OVE (dejanska HE) [%] Ciljne vrednosti deleža določene v NEPN [%]
2005 28,65 24,17
2006 28,23 24,42
2007 27,68 22,12
2008 29,97 29,10
2009 33,76 36,76
2010 32,20 32,23
2011 31,04 25,67
2012 31,63 28,50
2013 33,09 35,18
2014 33,93 45,85
2015 32,76 29,49
2016 32,08 33,62
2017 32,46 28,63
2018 32,35 33,46
2019 32,66 32,35
2020 35,13 37,47 35,10
2021 34,97 35,56 35
2022 37,00 27,48 36,50
2023 41,90 44,83 38,80
2024 43,80 50,67 40,70
2025 42,60
2026 44,90
2027 47,20
2028 49,30
2029 52,90
2030 55,40
Slika EN19-3: Proizvodnja električne energije iz OVE po virih v obdobju 2005–2024 (Vir: SURS)
Viri:

SURS, 2025.

Prikaži podatke
Tekoča biogoriva [GWh] Vetrna energija [GWh] Sončna energija [GWh] Plin iz čistilnih naprav in drugi bioplini [GWh] Deponijski plin [GWh] Les in druga trdna biomasa [GWh] Hidroelektrarne nad 10 MW brez ČHE [GWh] Hidroelektrarne do 10 MW [GWh] Proiz. el.energije iz OVE [GWh]
2005 0 0 0,04 2,23 29,94 81,56 3077,75 383,21 3574,72
2006 0 0 0,14 7,23 27,49 75,53 3165,60 425,32 3701,32
2007 0 0 0,43 19,18 28,98 62,75 2856,25 409,72 3377,32
2008 0 0 0,74 24,34 31,56 232,41 3560,96 456,91 4306,91
2009 0 0 3,97 38,16 30,68 119,62 4334,58 378,17 4905,18
2010 0 0 12,86 67,83 29,52 119,53 3937,63 389,10 4556,47
2011 0 0 65,70 98,63 27,99 125,14 3122,80 292,36 3732,62
2012 0 0 162,81 125,42 27,69 114,18 3408,31 296,78 4135,19
2013 0,99 4 215 114,29 26,66 118,68 4250 379 5107,62
2014 3,87 4 257 107,97 21,78 124,81 5596 496 6607,56
2015 4,09 6 274 115,43 16,88 131,28 3481 327 4351,59
2016 3,05 6 267 130,00 12,14 136,73 4071 432 5054,87
2017 4,98 5,72 283,87 123,27 6,84 154,83 3504,10 364,25 4442,87
2018 6,29 6,02 254,96 112,98 5,87 142,03 4291,77 412,55 5226,18
2019 5,22 6,15 303,04 88,24 6,12 150,77 4077,79 401,61 5033,72
2020 5,85 6,25 368,20 107,83 5,18 154,69 4517,76 416,30 5576,21
2021 5,62 5,59 453,11 98,04 4,60 169,05 4279,83 432,68 5442,90
2022 6,89 5,73 645,59 96,12 4,08 161,96 2828,49 320,02 4061,99
2023 6,76 6,37 984,36 90,29 3,23 196,05 4542,48 478,29 6301,07
2024 6,93 6,55 1268,15 81,46 3,10 167,84 4894,95 440,93 6862,98
Slika EN19-4: Delež leta 2023 proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije za EU-27 (Vir: EUROSTAT)
Viri:

EUROSTAT, 2025.

Prikaži podatke
Delež proizvodnje el. Energije iz OVE v letu 2015 [%] Delež proizvodnje el. Energije iz OVE v letu 2023 [%]
EU-27 29,81 44,83
-
Avstrija 66,15 84,58
Švedska 73,53 83,79
Danska 54,34 79,24
Latvija 37,76 69,01
Hrvaška 41,66 64,25
Portugalska 45,51 60,86
Španija 34,98 54,09
Nemčija 31,78 52,38
Romunija 44,26 52,08
Finska 35,94 50,81
Nizozemska 11,51 49,09
Slovenija 29,49 44,83
Grčija 24,17 44,66
Irska 27,59 41,01
Italija 33,21 37,08
Litva 14,63 35,87
Belgija 16,13 32,68
Estonija 16,91 31,00
Francija 17,98 29,60
Bolgarija 22,95 27,28
Poljska 13,83 27,01
Slovaška 20,81 25,67
Ciper 8,82 20,51
Madžarska 7,33 20,09
Luksemburg 6,21 18,88
Češka republika 13,44 16,70
Malta 4,31 10,74

Cilji

V posodobljenem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) so za obdobje 2020–2030 določene ciljne vrednosti deleža električne energije iz obnovljivih virov, izračunane ob upoštevanju normalizirane proizvodnje iz HE v bruto rabi električne energije:

2020     35,1 %
2021     35,0 %
2022     36,5 %
2023     38,8 %
2024     40,7 %
2025     42,6 %
2026     44,9 %
2027     47,2 %
2028     49,3 %
2029     52,9 %
2030     55,4 %

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov (OVE) je okolju najbolj prijazna, vendar kljub temu vpliva na okolje, se pa le-ti razlikujejo med posameznimi viri: poraba lesne biomase v starih kotlih lahko povzroča višje emisije hlapnih organskih snovi (VOC) in delcev, velike hidroelektrarne pa vplivajo na pokrajino, ekosisteme in hidrologijo. Tudi proizvodnja nekaterih fotovoltaičnih modulov zahteva rabo težkih kovin. S premišljenim načrtovanjem rabe OVE je mogoče te negativne vplive zmanjšati.

Za okolju prijazno proizvodnjo električne energije je pomembno, da rast proizvodnje iz OVE presega rast rabe električne energije. Zato kazalec spremlja delež električne energije iz OVE. Analizirana sta dva deleža: prvi upošteva dejansko proizvodnjo OVE, skladno z direktivo OVE 2001/77/ES, drugi pa normalizirano proizvodnjo hidroelektrarn, ki se uporablja od direktive 2009/28/ES.

V Sloveniji obnovljivi viri pomembno prispevajo k pokrivanju potreb po električni energiji, saj so leta 2024 predstavljali 50,7 % bruto rabe električne energije. Iz OVE je bilo proizvedeno 6.870 GWh električne energije, kar je 8,9 % več kot leta 2023. Največ energije proizvedejo hidroelektrarne (brez črpalnih HE), ki predstavljajo 77,7 % skupne proizvodnje električne energije iz OVE. Ker se proizvodnja HE močno spreminja glede na hidrološke razmere, se uporablja normalizirana proizvodnja, ki zmanjšuje vpliv letnih nihanj.1

Proizvodnja električne energije iz OVE z upoštevanjem normalizirane proizvodnje HE je leta 2024 znašala 6.113 GWh. Največjo rast v zadnjih letih beleži proizvodnja iz sončne energije (fotovoltaika), ki je narasla za 29 % v primerjavi z letom 2023. Proizvodnja električne energije iz lesa in druge trdne biomase pa se zmanjšuje (10 % manj kot leta 2023).

Cilj iz NEPN za leto 2024 upošteva normalizirano proizvodnjo HE in znaša 40,7 %, kar pomeni, da je Slovenija cilj v letu 2024 presegla. Povprečni delež električne energije iz OVE v EU je leta 2023 znašal 44,8 %, brez upoštevanja normalizacije HE, kar je enako kot v Sloveniji. Najvišji delež je imela Avstrija (84,6 %), najnižji pa Malta (10,7 %).

1Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

Metodologija

Cilji povzeti po: Nacionalnem energetskom in podnebnem načrtu (NEPN) in Direktivi o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (2018/2001).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Uporabljeni so podatki SURS o proizvodnji električne energije, ki so pripravljeni (zbrani) letno in objavljeni na spletnih straneh SURS in v tiskanih publikacijah. Podrobnejša metodološka pojasnila so dostopna na spletni strani SURS. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju. Podatki o normalizirani proizvodnji električne energije so iz datoteke SHARES za Slovenijo za zadnje leto, ki ga pripravlja SURS in je objavljeno na spletni strani EUROSTAT-a. Podatki za EU-27 so bili pridobljeni za obdobje v spletni bazi EUROSTAT.

Metodologija obdelave podatkov:
Za izračun deleža električne energije iz OVE, se proizvodnjo električne energije iz OVE deli z bruto domačo rabo električne energije, ki je izračunana kot vsota bruto (na generatorju) domače proizvodnje električne energije iz vseh goriv, neto uvoza (uvoz električne energije minus izvoz) ter porabe električne energije za črpalno hidroelektrarno od katere je odšteta proizvodnja.
Delež proizvodnje električne energije iz OVE v bruto rabi električne energije je izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije iz OVE (hidroenergija 5510-100100 brez proizvodnje črpalnih hidroelektrarn, vetrna energija 5520-100100, sončna energija 5534-100100, geotermalna energija 6000-107002, biomasa 6000-107011) in bruto rabe električne energije (bruto proizvodnja električne energije plus uvoz minus izvoz).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatka

Proizvodnja el. energije iz OVE

GWh

SHARES (SURS), SI-STAT (SURS)

2005–2024

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

26.11.2025

Da

Bruto raba el. energije

GWh

SHARES (SURS), SI-STAT (SURS)

2005–2024

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

26.11.2025

Da

Delež proizvodnje el. energije iz OVE v bruto rabi el. energije za države EU‑27

%

EUROSTAT

2015–2023

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

26.11.2025

Da

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 1

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Related indicators

Datum zadnje osvežitve
01.12.2025
Avtor(ji)

Blaž Kozjek, IJS-CEU, pripravila v sklopu naloge Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja blaženja podnebnih sprememb

Matjaž Česen, IJS-CEU, pripravila v sklopu naloge Strokovne podlage za izpolnitev nacionalnih, evropskih in mednarodnih obveznosti poročanja ter pripravo stališča s področja blaženja podnebnih sprememb