Ključno sporočilo
Bad

Cestni blagovni prevoz je po vstopu Slovenije v EU strmo naraščal, saj se je obseg tonskih kilometrov slovenskih prevoznikov v obdobju 2004–2019 povečal za več kot 2,5 krat. Rast blagovnega prometa in prevoza je v Sloveniji že od osamosvojitve konstantna v cestnem, železniškem prevozu in pomorskem prometu, kljub vmesnim gospodarskim težavam v EU v času recesije 2008 - 2014. Izjema je letalski blagovni promet, ki po strmem upadu leta 2008, že leta stagnira. Z okoljskega vidika je rast cestnega blagovnega tranzita skozi Slovenijo zaskrbljujoča zaradi onesnaževanja ozračja in prispevka tranzita k izpustom toplogrednih plinov.


Kazalec prikazuje obseg in sestavo blagovnega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo blagovnega prevoza v izbranih državah EU. Podatki za Slovenijo so prikazani z indeksi razvoja v cestnem in železniškem prevozu ter v pristaniškem in letališkem prometu za obdobje 1991-2019. Podatki za evropske države EU-28 so prikazani z obsegom in z deleži tonskih km v cestnem, železniškem in celinskem vodnem prevozu za obdobje 2000 - 2019.

Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano.


Grafi

Slika PR02-1: Blagovni prevoz in promet v Sloveniji, 1991-2019
Viri:

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, ter SI-STAT podatkovni portal, 2021 (9. 04. 2021)

Prikaži podatke
Cestni blagovni prevoz [indeks (1991=100)] Železniški blagovni prevoz [indeks (1991=100)] Pristaniški blagovni promet [indeks (1991=100)] Zračni blagovni promet [indeks (1991=100)] cestni blagovni prevoz [tkm (mio)] železniški blagovni prevoz [neto tkm (mio)] Pristaniški blagovni promet [prispelo in odpremljeno blago (1000 t)] zračni blagovni promet [prepeljano blago (t) ]
1991 100 100 100 100 4322 3246 4253 1670
1992 107,33 79,27 109,38 112,87 4639 2573 4652 1885
1993 106,34 69,69 121,30 246,65 4596 2262 5159 4119
1994 118,32 70,79 123,49 228,02 5114 2298 5252 3808
1995 131,49 88,76 157,82 232,16 5683 2881 6712 3877
1996 137,62 72,18 153,84 226,65 5948 2343 6543 3785
1997 139,17 80,81 170,94 224,25 6015 2623 7270 3745
1998 146,32 81,18 202,40 221,86 6324 2635 8608 3705
1999 150,39 79,36 196,03 248,32 6500 2576 8337 4147
2000 153,96 80,10 219,19 272,81 6654 2600 9322 4556
2001 162,77 80,25 219,94 249,88 7035 2605 9354 4173
2002 152,92 87,46 221,75 276,65 6609 2839 9431 4620
2003 162,89 92,98 259,49 230,78 7040 3018 11036 3854
2004 208,40 97,01 291,63 211,38 9007 3149 12403 3530
2005 255,25 99,97 307,22 181,74 11032 3245 13066 3035
2006 280,24 103,91 364,05 251,08 12112 3373 15483 4193
2007 317,77 111,00 372,75 270,06 13734 3603 15853 4510
2008 376,24 108,44 389,23 138,98 16261 3520 16554 2321
2009 341,55 86,78 314,04 111,02 14762 2817 13356 1854
2010 368,60 105,39 343,08 110,84 15931 3421 14591 1851
2011 380,36 115,59 380,86 115,99 16439 3752 16198 1937
2012 367,61 106,90 397,53 88,26 15888 3470 16907 1474
2013 368,00 117,04 404,04 75,27 15905 3799 17184 1257
2014 376,52 126,62 423,51 83,35 16273 4110 18012 1392
2015 414,44 128,62 468,63 79,16 17912 4175 19931 1322
2016 426,05 134,32 497,79 85,57 18414 4360 21171 1429
2017 481,58 157,98 524,59 109,64 20814 5128 22311 1831
2018 514,23 158,69 543,78 90,36 22225 5151 23127 1509
2019 557,89 163,03 519,96 66,17 24112 5292 22114 1105
Slika PR02-2: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-27, 2000-2019 (podatki temeljijo na tkm)
Viri:

Eurostat: Modal split of freight transport, 2021 (9. 04. 2021)

Prikaži podatke
celinski vodni prevoz [%] železniški prevoz [%] cestni prevoz [%]
2000 6,60 20 73
2001 6,50 19 74
2002 6,30 19 75
2003 5,80 19 75
2004 5,90 18 76
2005 6 18 76
2006 6 18 76
2007 6 18 76
2008 6 18 76
2009 6 17 77
2010 6,50 17,10 76,40
2011 6,20 18,30 75,60
2012 6,70 18,10 75,30
2013 6,70 17,80 75,50
2014 6,60 18 75,40
2015 6,50 18,20 75,30
2016 6,20 18 75,80
2017 6 17,40 76,50
2018 5,40 17,80 76,80
2019 5,60 17 77,40
Slika PR02-3: Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm, 2019, izbrane evropske države
Viri:

Eurostat: Modal split of freight transport, 2021 (9. 04. 2021)

Prikaži podatke
celinski vodni prevoz [%] cestni prevoz [%] železniški prevoz [%]
Ciper 0 100 0
Malta 0 100 0
Irska 0 99,40 0,60
Grčija 0 97,50 2,50
Španija 0 95,20 4,80
Nizozemska 42,70 50,90 6,30
Luksemburg 8,20 85 6,90
Velika Britanija 0,10 90,80 9,10
Francija 2,40 87,90 9,70
Danska 0 88,50 11,50
Italija 0 88,10 11,90
Belgija 11,40 76,60 12
Portugalska 0 87 13
Norveška 0 85,40 14,60
EU28 5,60 77,40 17
EU27 6,10 76,30 17,60
Nemčija 8 73,40 18,70
Bolgarija 31,80 47,10 21,10
Hrvaška 6,50 70,70 22,80
Poljska 0 76 24
Češka 0,10 73,80 26,20
Madžarska 5,20 68,50 26,30
Romunija 28,10 45 26,80
Finska 0,30 72,80 26,90
Švedska 0,10 69,30 30,60
Avstrija 2,40 66,70 30,80
Slovaška 3,60 65,50 31
Švica 0,10 65,60 34,30
Slovenija 0 64,50 35,50
Estonija 0 58 42
Litva 0 32,60 67,40
Latvija 0 26,40 73,60
Slika PR02-4: Blagovni prevoz v državah EU-27, 1995-2018 (milijarde tkm)
Viri:

Statistical Pocketbook 2020, Performance of freight transport (9. 04. 2021)

Prikaži podatke
cestni blagovni prevoz [mlrd tkm] železniški blagovni prevoz [mlrd tkm] celinski vodni promet [mlrd tkm] plinovod [mlrd tkm] pomorski blagovni promet [mlrd tkm] zračni blagovni promet [mlrd tkm] skupaj [mlrd tkm]
1995 1127,16 374,82 121,92 103,81 671,37 1,42 2400,49
1996 1136,38 378,76 119,60 107,71 679,57 1,46 2423,48
1997 1182,48 394,35 127,72 107,67 698,90 1,55 2512,66
1998 1242,20 377,04 130,91 114,67 721,75 1,60 2588,17
1999 1294,36 367,11 128,62 113,21 742,84 1,63 2647,77
2000 1343,87 387,92 133,71 115,68 769,79 1,74 2752,71
2001 1389,25 369,25 132,42 122,38 781,50 1,74 2796,54
2002 1438,80 368,16 132,41 118,80 793,80 1,70 2853,68
2003 1440,54 376,31 123,44 121,20 807,28 1,72 2870,48
2004 1588,27 390,04 136,76 122,60 835,98 1,78 3075,43
2005 1588,15 394,60 138,61 126,81 838,03 1,83 3088,03
2006 1638,79 416,25 138,42 125,79 835,61 1,89 3156,75
2007 1697,64 430,72 145,40 118,22 832,22 1,95 3226,16
2008 1676,46 421,69 146,90 114,76 825,93 1,91 3187,66
2009 1515,32 344,37 132,61 111,63 759,60 1,81 2865,34
2010 1558,29 374,96 155,37 110,97 824,19 1,84 3025,61
2011 1541,63 401,12 141,83 108,27 839,89 1,85 3034,60
2012 1481,69 385,19 149,82 104,98 828,54 1,83 2952,05
2013 1518,42 384,32 152,58 102,08 847,12 1,84 3006,37
2014 1527,44 388,68 150,71 101,09 871,72 2,12 3041,74
2015 1560,89 395,89 147,35 104,15 861,78 2,14 3072,20
2016 1620,58 411,06 147,21 104,70 906,65 2,40 3192,59
2017 1707,31 414,82 147,22 103,95 919,00 2,17 3294,47
2018 1708,91 423,33 134,98 104,05 979,17 2,22 3352,64

Cilji

  • V EU bodo do leta 2030 na druge prevozne načine (železniški ali vodni promet) preusmerili skupno 30 %;
  • do leta 2050 bodo v EU 50 % cestnega tovornega prometa, ki opravlja razdalje večje od 300 km preusmerili na druge prevozne načine (železniški ali vodni promet);
  • s preusmeritvijo na železniški ali vodni promet se bodo spodbujali učinkoviti in okolju prijazni tovorni koridorji;
  • ogljična nevtralnost EU do leta 2050;
  • zmanjšanje izpustov TGP za 55 % do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Decembra 2020 je Evropska komisija objavila Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final), s katerim predstavlja vizijo, ki bo zagotovila da bo prometni sistem EU dosegel zeleno preobrazbo. Navedeni so različni mejniki doseganja ciljev trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, v povezavi z obsegom in sestavo blagovnega prevoza so sledeči:

Do leta 2030:

  • na evropskih cestah bo najmanj 30 milijonov vozil brez izpustov,
  • avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu,
  • plovila brez izpustov bodo pripravljena za trg;

Do leta 2035:

  • veliki zrakoplovi brez izpustov bodo pripravljeni za trg;

Do leta 2050:

  • skoraj vsi avtomobili, kombinirana vozila, avtobusi in nova težka vozila bodo brez izpustov,
  • železniški tovorni promet se bo podvojil.

Iz okoljskega vidika so za spremljanja obsega in sestave blagovnega prevoza pomembne razlike v okoljski učinkovitosti prevoznih načinov (vpliv na porabo virov, izpuste toplogrednih plinov in drugih onesnaževal zraka, na onesnaževanje s hrupom, na rabo zemljišč, nesreče). Razlike omogočajo, da vplivamo na okoljske posledice blagovnega prevoza in prometa s prometno-političnimi ukrepi, ki spreminjajo razmerja uporabe posameznih prevoznih sredstev.

Na podlagi obstoječih virov je v Sloveniji težko oceniti obseg in deleže blaga po posameznih prevoznih načinih znotraj državnih meja. Težavo predstavlja nerazpoložljivost podatkov o tonskih kilometrih tujih cestnih prevoznikov na naših cestah in upoštevanje tonskih kilometrov, ki jih naši prevozniki opravijo v tujini.

Deleži cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji so glede na ocene neugodni. Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da cestni blagovni prevoz narašča najhitreje in prevzema vse večji delež blaga v Sloveniji, še posebno po vstopu v EU. Prevoz domačih prevoznikov, izražen v tonskih kilometrih, se je v 15 letih med leti 2004 – 2019 povečal kar za 168 %. Železniški prevoz blaga se je v enakem obdobju povečal za 68 %.

Rast cestnega in železniškega prevoza je bila pred vstopom Slovenije v EU zmernejša, saj je med leti 1993 – 2004 cestni promet povprečno naraščal za 6 %, železniški pa za 3 % na leto. Skrb zbujajoč je tudi cestni blagovni tranzit skozi Slovenijo, ki pa po vstopu v Schengensko območje ni več vključen v statistično spremljanje in ga lahko ocenjujemo le posredno. Med letoma 2000–2004 je naraščal povprečno za 10 % na leto, po vstopu Slovenije v EU pa še veliko hitreje – število prehodov tovornih vozil čez mejne prehode z Madžarsko se je med leti 2004 in 2007 povečalo kar za 112 % (Policija, 2009). Ocena obsega prometa s tovornjaki, ki jo vsako leto pripravlja Direkcija RS za ceste, potrjuje visoko rast cestnega blagovnega prevoza v Sloveniji v zadnjih letih. Ocenjujejo, da je na slovenskih državnih cestah med letoma 2004 in 2019 promet s tovornimi vozili narasel za 85 % (DRI, 2019).

Pristaniški promet in predvsem Luka Koper, kot najpomembnejši blagovni terminal v državi, je pomemben vir in cilj kopenskih blagovnih tokov. Obseg pristaniškega prometa se je od osamosvojitve do 2019 povečal za skoraj 5-krat, od vstopa v EU leta 2004 do 2019 pa se je skoraj podvojil.

Obseg letališkega blagovnega prometa, ki poteka večinoma prek letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, se skozi leta močno spreminja. Najmanj je bilo letališkega blagovnega prometa v letih 1990-1992 in 2009-2011 in sicer pod 2.000 prepeljanih ton na leto. Največ blaga, prek 4.500 ton na leto, je bilo prepeljanega v letih 2000, 2002 in 2007. Zadnji večji porast v obdobju 2006-2008 gre pripisati pozitivnim učinkom vključitve Slovenije v EU, veliko pa je prispevala tudi pridobitev novega poslovnega partnerja za prevoz hitre pošte v letu 2006 na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, ki je to letališče uporabljal kot transportno logistični center za nadaljnji razvoz pošiljk v ostale kraje jugovzhodne Evrope. Po letu 2007 je obseg letališkega blagovnega prometa strmo padel. V obdobju 2013-2014 je nekoliko narastel, toda še daleč ne na raven, ko je bil na vrhuncu, to je leta 2007. Po letu 2014 obseg letališkega blagovnega prometa stagnira.

Glede na stanje prometne politike in (ne)konkurenčnost železnic v Sloveniji lahko pričakujemo nadaljevanje neugodnega razvoja s povečevanjem obsega in deleža cestnega blagovnega prevoza ter upadom deleža železnic. Na prostem trgu prometnih storitev, ki ne vključuje vseh stroškov, ki jih povzroča posamezni prevozni način, je cestni blagovni prevoz konkurenčnejši, saj je praviloma hitrejši, cenejši ter bolj zanesljiv in prilagodljiv od drugih. Take trende pospešujejo tudi procesi v proizvodnji in trgovini, npr. z dostavo ob pravem času, ki zahteva prilagodljiv prevozni način. Hkrati se povečujeta proizvodnja in trgovina z blagom večjih vrednosti, pri prevozu katerega prevladuje cestni prevoz, zmanjšuje pa se proizvodnja in trgovina razsutega blaga, ki ga je tradicionalno prevažala železnica. Dodaten impulz cestnemu blagovnemu prevozu v Sloveniji je bil vstop v EU, ki je odpravil administrativne ovire na mejah. Poleg tega pa usklajevanje nacionalnih železniških sistemov, ki bo omogočilo bolj tekoč železniški prevoz prek državnih meja, še poteka.

Obseg blagovnega prevoza v Evropi se povečuje nekoliko hitreje kot gospodarstvo, pri čemer cestni in pomorski blagovni prevoz beležita največji porast. V državah EU-27 v blagovnem prevozu prevladuje cestni prevozni način. Njegov delež je leta 2019 znašal 76 %. Od leta 2009 delež cestnega prevoza rahlo upada, delež železniškega in celinskega vodnega prevoza pa rahlo narašča.

 


Metodologija

Cilji povzeti po:Agendi 2030, Evropskem zelenem dogovoru  (COM(2019) 640 final); Uredbi Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti (COM(2020) 80 final), Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) zbira SURS in jih objavlja na podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki o cestnem blagovnem prevozu so zbrani z raziskovanjem, ki temelji na slučajnem vzorcu. Tako dobljeni podatki so preračunani na vsa tovorna vozila, registrirana v Republiki Sloveniji. O cestnem blagovnem prevozu (javnem in za lastne potrebe) od leta 2001 redno poročajo poslovni subjekti (pravne in fizične osebe), ki imajo v lasti, najemu ali upravljanju registrirana tovorna motorna vozila z vsaj dvema tonama nosilnosti. Izbor poročevalcev temelji na četrtletnem vzorcu, katerega osnova je Register motornih vozil, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Podatke registra MNZ primerjajo s podatki iz Poslovnega registra Slovenije. Starejši podatki (obdobje 1992–2000) so ocenjeni na podlagi prejšnjega raziskovanja tega prevoza, poskusnih projektov, izvedenih v letih 1999 in 2000, tekočega raziskovanja cestnega blagovnega prevoza, podatkov o mejnih prehodih tovornih vozil, rezultatov štetja prometa in podatkov o poslovnih subjektih, ki se ukvarjajo s cestnim blagovnim prevozom.

Pri cestnem prevozu blaga je vključen ves prevoz, ki so ga opravila slovenska vozila v Sloveniji in tujini. Podatek o deležih poti, ki so jih domači prevozniki s ciljem ali izvorom blaga v tujini opravili po domačem omrežju iz podatkov ni razviden. Podatek o cestnih prevozih, ki so jih po slovenskem ozemlju opravila tuja vozila ni na voljo.
Podatke o železniškem blagovnem prevozu SURS so do vključno leta 2009 zagotavljale Slovenske železnice. Od leta 2010 se pri četrtletnih podatkih o železniškem blagovnem prevozu zbirajo podatki vseh poslovnih subjektov, ki opravljajo dejavnost prevoza blaga na slovenskem železniškem omrežju. Objavljeni letni podatki o železniškem transportu na ozemlju Republike Slovenije vključujejo le poslovne subjekte, ki so po evropski statistični uredbi dolžni sporočati podrobne podatke. Podatki o železniškem blagovnem prevozu do leta 2003 se nanašajo na spremljanje prevoza blaga glede na izvor in cilj. Od leta 2003 pa podatki temeljijo na posameznih vožnjah vlakov; to pomeni, da se spremlja prevoz blaga glede na kraj nalaganja na železniško prevozno sredstvo oziroma razlaganja z njega. Po tej novi metodologiji so bili naknadno pripravljeni tudi podatki za obdobje po letu 1994 in objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki za železniški blagovni prevoz vključujejo tako podatke za notranji in mednarodni (blago naloženo/razloženo v Sloveniji) železniški blagovni prevoz ter tranzit (železniški prevoz skozi državo med dvema krajema (krajem nalaganja/vstopa in krajem razlaganja/izstopa), ki sta zunaj države poročevalke).

Podatki o pristaniškem prometu se nanašajo na pristanišča Koper/Capodistria, Izolo/Isola in Piran/Pirano. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na ladje v pristaniščih oziroma z njih razloženo.
V podatkih o letališkem blagovnem prometu so zajeta vsa tri slovenska mednarodna letališča: Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana (do julija 2007 Letališče Ljubljana), Letališče Edvarda Rusjana Maribor (do junija 2008 Letališče Maribor) in Letališče Portorož. Obravnavano je blago, ki je bilo naloženo na letala na letališčih oziroma z njih razloženo. Vključeni so tudi podatki za blago v tranzitu.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo blagovnega prevoza izražamo s tonskim kilometrom. Tonski kilometer (tkm) je merska enota prevoza blaga, ki predstavlja prevoz ene tone na razdalji enega kilometra. V železniškem blagovnem prevozu ločimo brutotonski in netotonski kilometer. Brutotonski kilometer je vsota zmnožkov celotne mase blaga (tovora in mase vagonov brez pogonskega vozila) z razdaljami, na katerih se ta masa pri prevozu ni spreminjala. Netotonski kilometer je vsota zmnožkov mase prepeljanega blaga z dejanskimi razdaljami, na katerih je bilo prepeljano (SURS, 2011). Obseg blagovnega prevoza izražamo z vsoto vseh opravljenih tonskih kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem tonskih kilometrov po posameznih prevoznih načinih (cestni, železniški, celinski vodni). Obseg pristaniškega in letališkega blagovnega prometa izražamo s tonami.

Podatki so na grafih prikazani z indeksi blagovnega prevoza in prometa.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Blagovni prevoz in promet v Sloveniji, 1991-2019

 

Indeks (1991 = 100)

Statistični urad RS: Statistični letopisi RS 1992–2013, ter SI-STAT podatkovni portal, 2021

 

1991-2019

Do 20. aprila za preteklo leto.

Letno

9.4.2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 2

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi blagovnega prometa so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Blagovni kopenski promet vključuje prevoz po cesti, železnici in celinskih plovnih poteh. Podatki o železniških in celinskih plovnih poteh temeljijo na gibanju po državnem ozemlju ne glede na državo vozila ali plovila; cestni promet temelji na vseh premikih vozil registriranih v državi poročevalki.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v blagovnem prometu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu držav EU-28, 2000-2019 (podatki temeljijo na tkm)

 

%

Eurostat: Modal split of freight transport, 2021

 

2000-2019

Da, aprila za preteklo leto

Letno

9.4.2021

Deleži prevozov v skupnem blagovnem prevozu (% tkm, 2019, izbrane evropske države)

 

2019

Da, aprila za preteklo leto

Letno

9.4.2021

Blagovni prevoz v državah EU-28, 1995-2018 (milijarde tkm)

 

Milijarde tkm

Statistical Pocketbook 2020, Performance of freight transpor

1995-2018

Da, novembra za predpreteklo leto

Letno

9.4.2021

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. DRSC, 2012. Opravljeno prometno delo na državnih cestah 2000–2011. Ljubljana, Direkcija RS za ceste.
  2. Policija, 2009. Število tovornih vozil na meji med Republiko Slovenijo in Republiko Madžarsko (od 2004 do 2007). Ljubljana, Policija.
  3. SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for transport statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.
  4. SURS, 2011. Statistične informacije – 22. november 2010. Ljubljana, Statistični urad RS.
  5. Šegan, V., 2005. Blagovni prevoz po cestah in železnicah v letu 2004. Ljubljana, Statistični urad RS.