KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Slovenija je v prvem desetletju tega stoletja večino svojih vlaganj usmerila v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa. Železnice so bile investicijsko zanemarjene in s tem nekonkurenčne cestnemu prevozu. Po letu 2011 se ta trend spreminja, čeprav se je skupni obseg investicij v prometno infrastrukturo po letu 2008 bistveno zmanjšal. Država od leta 2010 večji delež sredstev namenja posodobitvi in nadgradnji železniškega omrežja. Delež investicijskih sredstev v prometno infrastrukturo namenjenih železnici je leta 2015 znašal kar 58 %, kar je nad povprečjem držav EEA-33. Po tem letu je delež spet upadel na račun investicij v cestno infrastrukturo, vendar se bo zaradi načrtovanih investicij v povezavo Koper - Divača v naslednjih letih spet okrepil.


Kazalec prikazuje obseg vlaganj v infrastrukturo cestnega, železniškega, letalskega in pomorskega prometa v Sloveniji v obdobju 1992–2019. Vključene so vse naložbe v infrastrukturo, razen stroškov rednega vzdrževanja. Infrastrukturne naložbe obsegajo izdatke za novogradnjo ali povečevanje obstoječe infrastrukture, vključno s prenavljanjem, posodabljanjem in večjimi popravili. Infrastruktura vključuje zemljišča, gradnjo stalnih poti, stavb, mostov in predorov, prav tako pa nepremično napeljavo, opremo in instalacije, ki so z njimi povezane (signalizacija, telekomunikacija, verižnice, elektrarne itn.). Izdatki za vzdrževanje infrastrukture so izdatki za njeno ohranjanje v takem stanju, da lahko deluje (SURS, 2004). Pri infrastrukturi letalskega in pomorskega prometa so vključene tudi naložbe v naprave za vodenje prometa in zagotavljanje varnosti.

Razvoj infrastrukture je pomemben, ker krepi integracijo trgov, izboljša trgovino in spodbuja razvoj in s tem regionalno kohezijo v Evropi. Kljub temu pa ima prometna infrastruktura tudi negativne vplive na okolje, tako posredne kot neposredne.
Posredne učinki se nanašajo na vpliv infrastrukture na biodiverziteto in na fragmentacijo ekosistemov, kot tudi na vpliv bližine infrastrukture na zavarovana območja narave. V Evropi največjo grožnjo predstavlja vpliv nove infrastrukture na fragmentacijo ekosistemov.

Neposredni učinki infrastrukture se nanašajo na hrup, porabo energije, na izpuste toplogrednih plinov ter drugih onesnaževal, ki so posledica prometa.


Grafi

Slika PR03-1: Vlaganja v prometno infrastrukturo v Sloveniji, 1992-2019
Viri: 

Letna poročila DARS. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, 2019; Zaključni računi proračuna Republike Slovenije. Ministrstvo za finance, 2019 (12. 04. 2021)

Prikaži podatke

skupaj [EUR]

pristanišča [%]

pristanišča [EUR]

letališča [%]

letališča [EUR]

železnice [%]

železnice [EUR]

državne ceste [%]

državne ceste [EUR]

avtoceste [%]

avtoceste [EUR]

1992

87761904

0,50

400095

13,30

11643051

6,40

5584700

40,90

35892065

39

34241993

1993

100850372

0,50

493910

15,80

15898000

17,10

17201362

40,20

40516685

26,50

26740414

1994

159059209

0

62779

4,60

7369652

12,60

20012596

37,40

59509040

45,30

72105143

1995

223643290

0

40563

3,10

6864224

10,20

22860081

24,40

54558753

62,30

139319669

1996

329634257

0

143833

0,30

1056853

5,30

17571633

20,80

68490217

73,50

242371720

1997

335174682

0

9377

0,20

725826

5

16722943

19,40

65121767

75,40

252594769

1998

321067290

0,70

2207550

0,70

2291085

8,70

28055276

19,90

64003941

69,90

224509438

1999

396589915

0,50

1863021

1,50

5817749

5,40

21284518

13,50

53434010

79,20

314190618

2000

400023570

0,40

1642538

0,90

3560056

5,40

21600766

13

52158140

80,30

321062069

2001

334083824

0,20

641819

0,60

2010761

11,40

38101912

15,90

53146816

71,90

240182515

2002

363012759

0,10

403926

0,30

955785

5,10

18607353

12

43484841

82,50

299560853

2003

502517574

0

178963

0,30

1316221

3,80

19090985

12,30

61571063

83,70

420360341

2004

568450380

0

145381

0,40

2386122

2,70

15284638

11,60

65717443

85,30

484916797

2005

602685084

0

2679

0,20

1235757

1,60

9453722

11

66430537

87,20

525565389

2006

629324594

0

8617

0,10

712994

0,30

1698610

13,40

84033926

86,30

542870447

2007

805031824

0

174887

0,10

679225

6,50

52478431

17,70

142188295

75,70

609510986

2008

922038467

0

247098

0

111155

14

128664373

15,70

144945685

70,30

648070156

2009

607913306,57

0,00

11040

0,00

13778

16,47

100114725

22,71

138051963

60,82

369721800,57

2010

408039934,35

0,00

11380

1,67

6815594

32,11

131035688

18,32

74754243

47,89

195423029,35

2011

322938387,21

0,02

49008

0,17

535590

54,44

175799789

22,16

71574923

23,22

74979077,21

2012

277307215

0,34

947100

0,76

2115306

48,68

134984634

21,49

59589200

28,73

79670975

2013

318147929

0,93

2966317

1,08

3422810

49,41

157205286

31,43

99986865

17,15

54566651

2014

544106997

0,57

3085063

0,25

1347315

52,39

285037122

22,98

125041099

23,82

129596398

2015

691527218

0,31

2142220

0,29

2024849

58,00

401080970

21,21

146682375

20,19

139596804

2016

288942635

0

0

0,81

2332530

29,76

86003488

15,36

44372243

54,07

156234374

2017

386921338

0

0

0,04

144003

30,82

119242305

29,30

113382078

39,84

154152952

2018

347759231

0

0

0,01

45345

44,21

153733603

3,82

13277620

51,96

180702663

2019

568722550

0

0

0,00

4861

38,77

220498059

29,46

167520445

31,77

180699185

Slika PR03-2: Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo v državah EEA-33, 1995-2018
Viri: 

OECD statistics, Transport Infrastructure investment and maintenance spending, 2021 (12. 04. 2021)

Prikaži podatke

skupaj [milijon EUR]

zračni prevoz [milijon EUR]

pomorski prevoz [milijon EUR]

vodni celinski prevoz [milijon EUR]

železniški prevoz [milijon EUR]

cestni prevoz [milijon EUR]

1995

71500,15

4079,28

2093,77

1304,34

19218,73

44804,03

1996

72293,47

3812,51

2024,80

1153,49

19984,35

45318,32

1997

76326,78

4582,14

2201,50

1410,65

20572,13

47560,35

1998

79860,91

5060,86

2329,40

1519,69

21493,87

49457,09

1999

85175,84

5237,25

2432,77

1580,22

26868,41

49057,20

2000

94595,88

6304,80

3018,85

1703,33

27808,98

55759,92

2001

97051,10

6508,02

3352,58

1747,61

28987,26

56455,64

2002

109457,69

6897,71

4252,86

2256,97

36793,47

59256,68

2003

117308,84

7970,21

5643,58

1905,14

40523,55

61266,35

2004

120999,93

7470,29

6550,04

1900,15

40008,59

65070,86

2005

127092,94

8398,68

6449,34

1702,82

39484,27

71057,84

2006

133937,95

5410,92

5188,31

2013,92

41251,79

80073,01

2007

141079,94

6890,02

5980,14

2334,72

43537,50

82337,55

2008

148303,60

6407,92

6092,70

2138,35

45068,01

88596,62

2009

140736,90

6517,54

5791,07

2633,24

42330,42

83464,63

2010

136874,29

6638,02

5626,92

2329,66

41398,10

80881,58

2011

136000,32

5950,81

5037,97

2367,80

45428,37

77215,36

2012

124129,08

5225,04

4631,47

1634,99

42916,71

69720,87

2013

122340,49

4246,73

3987,16

1685,62

43387,83

69033,15

2014

124776,64

3622,83

3499,92

1906,66

46445,23

69302,00

2015

136043,44

4777,76

3174,09

2321,55

50430,75

75339,29

2016

127821,78

6667,57

2786,57

1621,46

46321,48

70424,69

2017

128229,55

7079,27

3030,82

1492,43

43532,28

73094,75

2018

105956,65

4387,83

1773,62

1342,64

44537,13

53915,42

Slika PR03-3: Delež BDP, ki je namenjen investicijam v infrastrukturo v Sloveniji in EU-27, 1995-2018
Viri: 

EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), OECD, Eurostat 2021 (12. 04. 2021)

Prikaži podatke

cestni prevoz- SLO [%]

železniški prevoz- SLO [%]

vodni prevoz-SLO [%]

zračni prevoz- SLO [%]

skupaj-SLO [%]

cestni prevoz- EU [%]

železniški prevoz- EU [%]

vodni prevoz-EU [%]

zračni prevoz- EU [%]

skupaj-EU [%]

1995

1,84

0,22

0,00

0,06

2,12

0,58

0,25

0,04

0,05

0,92

1996

2,56

0,14

0,00

0,01

2,71

0,56

0,24

0,04

0,05

0,89

1997

2,30

0,12

0,00

0,01

2,42

0,55

0,24

0,04

0,05

0,89

1998

1,88

0,18

0,01

0,01

2,09

0,53

0,23

0,04

0,05

0,86

1999

2,13

0,12

0,01

0,03

2,30

0,51

0,28

0,04

0,05

0,88

2000

1,98

0,11

0,01

0,02

2,12

0,53

0,27

0,05

0,06

0,90

2001

1,39

0,18

0,00

0,01

1,58

0,52

0,27

0,05

0,06

0,90

2002

1,46

0,08

0,00

0,00

1,54

0,53

0,33

0,06

0,06

0,97

2003

1,88

0,07

0,00

0,01

1,96

0,54

0,36

0,07

0,07

1,03

2004

1,99

0,06

0,00

0,01

2,06

0,54

0,33

0,07

0,06

1,01

2005

2,03

0,03

0,00

0,00

2,07

0,56

0,31

0,06

0,07

1,01

2006

1,99

0,01

0,00

0,00

2,00

0,60

0,31

0,05

0,04

1,00

2007

2,14

0,15

0,00

0,00

2,30

0,58

0,31

0,06

0,05

0,99

2008

2,09

0,34

0,00

0,00

2,43

0,62

0,31

0,06

0,04

1,03

2009

1,40

0,28

0,00

0,00

1,68

0,62

0,31

0,06

0,05

1,04

2010

0,74

0,36

0,00

0,02

1,12

0,57

0,29

0,06

0,05

0,96

2011

0,40

0,47

0,00

0,00

0,87

0,52

0,31

0,05

0,04

0,92

2012

0,38

0,37

0,00

0,01

0,76

0,46

0,28

0,04

0,03

0,82

2013

0,42

0,43

0,01

0,01

0,87

0,45

0,28

0,04

0,03

0,80

2014

0,68

0,76

0,01

0,00

1,45

0,44

0,29

0,03

0,02

0,79

2015

0,74

1,03

0,01

0,01

1,78

0,45

0,30

0,03

0,03

0,82

2016

0,50

0,21

0

0,01

0,71

0,42

0,28

0,03

0,04

0,76

2017

0,62

0,28

0

0,00

0,90

0,42

0,25

0,03

0,04

0,75

2018

0,42

0,34

0

0,00

0,76

0,31

0,25

0,02

0,02

0,60


Cilji

Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji do leta 2030 (dalje Strategija) zastavlja naslednje cilje razvoja prometa v Republiki Sloveniji:

  • izboljšati mobilnost in dostopnost;
  • izboljšati oskrbo gospodarstva;
  • izboljšati prometno varnost in varovanje;
  • zmanjšati porabo energije,
  • zmanjšati stroške uporabnikov in upravljavcev;
  • zmanjšati okoljske obremenitve.

V nadaljevanju Strategija opredeljuje posebne cilje po načinu prevoza, v katerih z enakim ambicijami stavi na razvoj vseh prevoznih načinov in pri katerih okoljski in podnebni kriteriji nimajo osrednje vloge.

Evropski strateški dokumenti dajejo bistveno večji poudarek investicijam v infrastrukturo, ki podpira ambiciozne podnebne cilje EU. Zeleni dogovor predvideva 25 % vključevanje podnebja v vse proračunske programe EU (instrumenti, ki se financirajo iz proračuna EU, kot so npr.  Obzorje Evropa). Načrt okrevanja za Evropo zastavlja kot enega ciljev »čistejši promet in logistiko« in določa 37 % prag, ki mora biti dosežen pri doseganju podnebnih ciljev EU. Predvideva namestitev milijona polnilnih mest za električna vozila ter povečanje potovanj po železnici in čiste mobilnost v mestih in regijah (EK, 2020).


Kazalec vlaganja v infrastrukturo posameznih prometnih podsistemov praviloma izkazuje resnično prometno politiko držav, regij ali mest, saj se pogosto kljub deklarativni podpori trajnostnim prevoznim načinom v strateških dokumentih na izvedbeni ravni še naprej vlaga predvsem v infrastrukturo cestnega prometa. V zadnjem desetletju se je to začelo spreminjati in od leta 2011 je država pričela večji del sredstev namenjati železniškemu prometu. V posameznih letih je ta delež presegel polovico vseh sredstev za prometno infrastrukturo, praviloma pa je presegal tretjino.  

Kazalec izraža, da je Slovenija skoraj dve desetletji večino svojih obsežnih vlaganj v infrastrukturo usmerjala v cestno omrežje, predvsem v gradnjo avtocestnega križa, manjši delež tudi v druge državne ceste. Železnice, ki imajo veliko večjo trajnostno zmožnost, razvojno zaostajajo, saj so naložbeno zanemarjene. Obstoječe železniške proge, pretežno zgrajene v 19. stoletju, niti glede svojih parametrov niti glede zmogljivosti ne ustrezajo več sodobnim prevoznim potrebam ter so popolnoma nekonkurenčne sodobnemu cestnemu omrežju Slovenije in posodobljenim železnicam večine držav EU. Na srečo se po letu 2007 ta trend spreminja in leta 2011 so bile železnice prvič deležne večine investicijskih sredstev. Investicije so se še povečale med letoma 2013 in 2015 ter leta 2019, saj je Slovenija morala porabiti dodeljena kohezijska sredstva. Zaradi investicij v železniško infrastrukturo pa so vlaganja v cestno omrežje zastala.

Letalski in pomorski promet v sestavi celotnih infrastrukturnih naložb države nimata pomembnejše vloge.

Najpomembnejši vir finančnih sredstev izgradnje avtocest so bila poleg proračuna najeta posojila in dolgoročne infrastrukturne obveznice. Po dograditvi avtocestnega omrežja se financiranje gradnje ne bo končalo, temveč naj bi po načrtih Nacionalnega programa izgradnje avtocest stroške avtocestnega programa (skupaj več kot 10 milijard evrov) odplačevali do leta 2033. Sočasno bodo stroški upravljanja in vzdrževanja tega omrežja hitro naraščali. Prihodnje vlaganje v železniško infrastrukturo je veliko manj razdelano. Kljub temu se s podporo EU izvajajo projekti posodabljanja omrežja V. vseevropskega koridorja, ki ga je v svojih prednostnih nalogah visoko uvrstila tudi EU.

V zadnjih letih so opazne spremembe v razmerju vlaganj državnih sredstev v posamezne prometne podsisteme. Še leta 2000 je višina sredstev za avtocestno omrežje znašala kar 80 %, za državne ceste 13 % in za železniško omrežje samo 5 %. Z zaključevanjem avtocestnega omrežja so se investicije počasi začele prestavljati zlasti v izgradnjo in posodobitev železniškega omrežja. Višina vlaganj v avtocestno omrežje tako pada že od leta 2005 (87 %). Leta 2014 se je višina vlaganj v avtocestno omrežje spustila na 24 %, medtem ko so se sredstva za železniško infrastrukturo dvignila na 52 % (opazna rast vlaganj vse od leta 2007). Investicijski delež vlaganj v državne ceste ostaja v zadnjih letih približno enak; 22 % leta 2011, 21 % leta 2012, 31 % leta 2013 in 23% leta 2014.  Na vlaganja v prometno infrastrukturo je močno vplivala tudi gospodarska kriza. V letu 2012 je bila skupna višina vlaganj v prometne podsisteme le 30 % glede na vlaganja v letu 2008. Od leta 2013 vlaganja spet naraščajo in so bila leta 2014 skoraj še enkrat večja kot leta 2012 in 59 % glede na vlaganja v letu 2008. Leta 2016 je bil zaznan ponoven velik upad investicij, ki pa so se do leta 2019 spet krepile.

Vrsta držav članic EU se pospešeno ukvarja tudi z vlaganjem v infrastrukturo nemotoriziranih prevoznih načinov (hoja, kolesarjenje) bodisi z gradnjo državnih kolesarskih omrežij in pešpoti bodisi s spodbujanjem trajnostnih oblik prometa, tako da sofinancira lokalno infrastrukturo teh prevoznih načinov. Tudi v Sloveniji država in lokalne skupnosti v zadnjem času namenjajo večjo skrb kolesarski infrastrukturi. Pred leti je bila pripravljena strategija za vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja, vlaganje vanj pa se pogosto dopolnjuje s pobudami na regionalni in lokalni ravni v obliki skupnih naložb v kolesarske povezave, ki imajo večinoma turistični in rekreacijski pomen. Tudi v večjih mestih je zaznati povečano vlaganje v infrastrukturo kolesarskega prometa.

V državah EU je največ naložb namenjenih za izboljšanje cestne infrastrukture. V zadnjem desetletju se je sicer povečal tudi delež naložb za ostale načine prevoza (železniški, pomorski in zračni), vendar je hkrati naraščalo tudi vlaganje v cestni prevoz. Leta 2010 so se vlaganja v infrastrukturo v državah EEA-33 začela zmanjševati. Zaradi posledic gospodarske krize so bila tako vlaganja v infrastrukturo leta 2013 za 23 % nižja kot leta 2009 in se do leta 2019 niso bistveno povečala.


Cilji povzeti po: Strategiji razvoja prometa v Republiki Sloveniji, Beli knjigi- načrt za enotni evropski prometni prostor, Načrt okrevanja za Evropo.

Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatke o višini vlaganja v avtocestno omrežje od leta 1994 objavlja Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (DARS) v svojih letnih poročilih, pregled za celotno obdobje 1994–2003 pa je objavljen v letnem poročilu za leto 2003. Zneski za posamezna leta, ki so prikazani v kazalcu, so veliko višji kakor v zaključnih računih proračuna, saj slednji vključujejo samo proračunska sredstva. Viri gradnje avtocest so namreč v zadnjih letih vse manj proračunski in iz sredstev, zbranih s cestninami. Čedalje bolj se gradnja financira z različnimi oblikami zadolževanja, na primer s posojili mednarodnih finančnih organizacij, tujimi finančnimi posojili in domačimi finančnimi posojili. Podatke o višini vlaganja v državne ceste ter v železniško, pomorsko in letalsko infrastrukturo vsako leto objavlja Ministrstvo za finance v Zaključnem računu proračuna, objavljenem v Uradnem listu Republike Slovenije, zadnja leta tudi na svoji spletni strani.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: V zaključnih računih proračunov smo upoštevali podatke o realiziranih vrednostih za naslednje podprograme in proračunsko postavko: investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest (podprogram 13022404), investicijske dejavnosti na železniški infrastrukturi (podprogram 13032407), letališča in letališka infrastruktura (podprogram 13042404) in investicije v pristaniško infrastrukturo (podprogram 13059001). Skupni obseg vlaganja, ki je v zaključnih računih naveden v tolarjih, je zaradi večje primerljivosti kazalca preračunan v evre po podatkih iz spletne strani Arhiv tolarskih dnevnih deviznih tečajev Banke Slovenije (2008) za zadnji dan v posameznem letu znotraj obravnavanega obdobja.
Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vlaganja v prometno infrastrukturo v Sloveniji, 1992-2019

 

EUR

Letna poročila DARS. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, 2019; Zaključni računi proračuna Republike Slovenije. Ministrstvo za finance, 2019 

 

1992-2019

Da, aprila za preteklo leto.

Letno

12.4.2021

Ne

Delež BDP, ki je namenjen investicijam v infrastrukturo v Sloveniji , 1995-2018

 

%

EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), OECD, Eurostat 2021

1995-2018

Da, ,maja z dvoletnim zamikom

Letno

12.4.2021

Da

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo 

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov 

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne 

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so na voljo za obdobje 1995-2018. Podatke letno zbira Mednarodni prometni forum (ITF), ki je del OECD. Podatki so objavljeni z dvoletnim zamikom. Zaradi natančnejšega prikaza so bile izključene tiste države, pri katerih so manjkali podatki za več kot tri zaporedna leta za katerokoli od zvrsti prevoza. Tam, kjer so manjkali podatki za 3 leta, je bila uporabljena metoda interpolacije oziroma je bil podatek iz zadnjega leta uporabljen tudi za vmesna manjkajoča leta.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Prikazani so podatki o absolutnih naložbah v prometno infrastrukturo (v milijonih EUR za Slovenijo, v milijardah EUR za EU) za cestni, železniški, celinski vodni, pomorski in zračni prevoz.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Obseg vlaganj v prometno infrastrukturo v državah EEA-33, 1995-2018

 

Mird EUR

OECD statistics, Transport Infrastructure investment and maintenance spending, 2021

 

1995-2018

Da, maja za predpreteklo leto

Letno

12.4.2021

Delež BDP, ki je namenjen investicijam v infrastrukturo v EU-27, 1995-2018

 

%

EEA, Transport infrastructure investments (TERM 019), OECD, Eurostat 2021

Da, maja za predpreteklo leto

Letno

12.4.2021

Drugi viri in literatura