Kazalec proizvodnja električne energije po gorivih prikazuje celotno bruto proizvodnjo električne energije v državi po gorivih. To pomeni, da vključuje proizvodnjo elektrarn po glavni dejavnosti, proizvodnjo samoproizvajalcev ter proizvodnjo malih hidroelektrarn. Proizvodnja je razdeljena na naslednja goriva: trdna goriva (lignit in rjavi premog), tekoča goriva (ekstra lahko kurilno olje, mazut), plinasta goriva (zemeljski plin), jedrska energija, obnovljivi viri energije (biomasa in odpadki, hidroenergija, vetrna energije, sončna energija, geotermalna energija) in ostala goriva.

Proizvodnja električne energije po gorivih je pomemben pokazatelj gibanja izpustov, saj prispeva približno tretjino vseh izpustov toplogrednih plinov ter vseh izpustov prašnih delcev (sekundarni: SO₂, NO_x, NH₃; primarni: PM₁₀). Okolje z vidika izpustov najbolj obremenjuje proizvodnja električne energije iz fosilnih goriv, vendar tudi znotraj njih obstajajo velike razlike. Plinasta goriva so namreč okolju najbolj prijazno fosilno gorivo, saj imajo glede na trdna goriva približno 2-krat nižje izpuste toplogrednih plinov. Tekoča goriva so po izpustih nekje vmes med trdnimi in plinastimi. Raba jedrske energije izpustov ne povzroča, je pa sporna zaradi nevarnosti jedrskih nesreč ter zaradi kopičenja jedrskih odpadkov, ki predstavljajo velik okoljski problem. Okolju najbolj prijazna proizvodnja električne energije temelji na rabi obnovljivih virov energije, kar pa seveda ne pomeni, da njihova raba na okolje ne vpliva. Poleg strukture proizvodnje električne energije po gorivih, na izpuste vpliva tudi učinkovitost proizvodnje. Gonilo proizvodnje električne energije je njena raba, ki v zadnjem času hitro raste. To vpliva na rast proizvodnje električne energije, izpusti pa so zaradi zamenjave goriv in izboljševanja učinkovitosti proizvodnje manjši.

Največ električne energije v Sloveniji je proizvedeno v jedrski elektrarni, pri čemer zaradi dvojnega lastništva (polovica Slovenija, polovica Hrvaška) polovica električne energije pripada Hrvaški. Če to upoštevamo, velja, da je bilo leta 2008 največ električne energije proizvedene iz trdnih goriv (lignita in rjavega premoga), sledijo obnovljivi viri energije, jedrska energija, plinasta ter tekoča goriva.

Celotna proizvodnja električne energije je leta 2008 znašala 16.398 GWh, ob upoštevanju polovice proizvodnje jedrske elektrarne pa 13.262 GWh (pri nadaljnji analizi je upoštevana proizvodnja električne energije s polovico jedrske elektrarne). Glede na leto 1992 je bila višja za 31 %, glede na leto 2000 pa za 18 %. Glede na predhodno leto se je proizvodnja povečala za slabih 9 %.

Povprečna letna rast proizvodnje električne energije je v obdobju 2000-2008 znašala 2,1 %, kar je malo manj od povprečne letne rasti končne rabe električne energije, ki je znašala 2,4 %. Leta 2007 je bila situacija povsem drugačna, saj je bila razlika v rasti proizvodnje in rabe veliko večja (proizvodnja 1,2 %, raba 3,4 %).

Leta 2008 sta občutno večja proizvodnja električne energije ter zmanjšanje rabe vplivala tudi na manjši neto delež potrebne električne energije iz uvoza. Uvoz je leta 2007 znašal 20 %, kar je bilo blizu meje, ki jo postavlja Resolucija o Nacionalnem energetskem programu pri cilju za zanesljivost oskrbe (direktna uvozna odvisnost pri električni energiji ne bo presegla 25 % letne porabe). Leta 2008 se je znižal na 10 %, kar je po letu 2000 tretja najnižja vrednost.

Delež električne energije iz OVE se je leta 2008 glede na leto prej občutno povečal na 29,1 %, s čimer je od cilja odstopal 4,5 odstotne točke. Povečanje deleža je posledica rekordne proizvodnje električne energije iz OVE v višini 4.310 GWh.

Proizvodnja električne energije iz trdnih goriv je leta 2008 znašala 5.323 GWh. Do leta 1996 se praktično ni spreminjala, sledil je porast zaradi rasti potreb po električni energiji v času konjunkture, ki je sledila recesiji gospodarstva v začetku devetdesetih. V letu 1999 je proizvodnja upadla zaradi prekinitve dobave električne energije iz jedrske elektrarne Krško Republiki Hrvaški, posledično pa se je povečala ponudba v Sloveniji,. Sledila je postopna rast do leta 2002. Na rast proizvodnje električne energije po letu 1999 je vplivala občutna rast rabe električne energije, k čemur je v veliki meri prispeval tudi zagon dodatne elektrolize pri proizvodnji primarnega aluminija leta 2002. V naslednjih letih je ostala proizvodnja na približno enaki ravni, z izjemo leta 2008, ko se je zaradi visoke proizvodnje iz OVE ter jedrske elektrarne in po drugi strani nižje porabe, znižala. Delež proizvedene električne energije iz trdnih goriv je leta 2007 znašal 45 %, leta 2008 pa se je znižal na 40 %. To je 1 odstotno točko manj kot leta 2000.

Polovica proizvodnje električne energije iz jedrske energije v višini 3.137 GWh je leta 2008 predstavljala 24 %. Povečanje proizvodnje (glede na leto 1992 za 58 %) je posledica optimizacije delovanja s skrajševanjem remontov, uvedbo 18-mesečnega gorivnega ciklusa (leto 2008 je bilo brez remonta) ter izboljšav naprav (menjava uparjalnikov, turbin, itd.. Proizvodnja jedrske elektrarne je zaradi hlajenja z vodo iz reke Save odvisna tudi od hidroloških razmer, kar se je pokazalo leta 2003, ko je proizvodnja glede na leto 2002 upadla zaradi nizkega vodostaja.

Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina in tekočih goriv predstavlja minimalen delež v skupni proizvodnji. V preteklosti je opazen trend zniževanja proizvodnje električne energije iz tekočih goriv na račun povečevanja proizvodnje iz zemeljskega plina. To je v največji meri posledica zamenjave goriv samoproizvajalcev. Porast proizvodnje električne energije iz zemeljskega plina v letu 2007 in 2008 je posledica večje proizvodnje električne energije v TE Brestanica (2007), novih turbin v termoelektrarni Šoštanj (2008) ter zlasti večje proizvodnje v enotah soproizvodnje električne energije in toplote (2007 in 2008).

V letu 2008 se je po dolgem času zgodil prvi korak v tehnološki prenovi termoelektrarn, saj sta bili največjima blokoma v termoelektrarni Šoštanj prigrajeni plinski turbini. Kot posledica tega je bil ugasnjen premogovni blok 2. Večji vpliv na proizvodnjo električne energije bosta turbini imeli leta 2009, saj sta v letu 2008 obratovali samo poskusno (TEŠ, 2009).

V prihodnje se zaradi nadaljevanja nujne tehnološke prenove termoelektrarn pričakuje večje spremembe v deležih proizvedene električne energije po gorivih, in sicer povečanje deleža električne energije iz zemeljskega plina na račun deleža električne energije iz trdnih goriv. Napreduje tudi projekt plinsko-parne enote na lokaciji TE-TOL, ki naj bi bil po načrtih družbe končan do leta 2012, plinski projekt na lokaciji TET pa je trenutno še negotov. V začetku leta 2010 bo pripravljen nov Nacionalni energetski program.

Spremembe v smeri okolju prijaznejše proizvodnje električne energije spodbuja tudi trenutno veljavna zakonodaja. Sistem trgovanja s pravicami do emisije CO₂ preko nakupa dodatnih pravic na trgu spodbuja znižanje izpustov CO₂ in s tem rabo okolju prijaznejših goriv (zemeljski plin, OVE). Uredba o mejnih vrednostih emisij snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav z mejnimi koncentracijami izpustov SO₂, NO_x od proizvajalcev električne energije zahteva izvedbo ukrepov zmanjšanja izpustov onesnaževal zraka (razžveplanje, primarni ukrepi znižanja izpustov NO_x, deNOx, itd.) oziroma prehod na okolju prijaznejše gorivo, okoljevarstveno dovoljenje spodbuja uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij. Proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v enotah soproizvodnje električne energije in toplote spodbuja sistem zagotovljenih odkupnih cen električne energije. Poleg zgoraj naštetih inštrumentov je seveda zelo pomembno aktivno spodbujanje učinkovitejše rabe, s čimer bo dosežena nižja rast rabe in s tem znižan pritisk na proizvodnjo električne energije.

Leta 2007 je v EU-15 prevladovala proizvodnja električne energije iz jedrske energije. Sledila je proizvodnja električne energije v termoelektrarnah na trdna goriva in na zemeljski plin. Proizvodnja iz obnovljivih virov je predstavljala 18 %. V EU-10 je bila struktura proizvodnje popolnoma drugačna, in sicer je močno prevladovala proizvodnja iz trdnih goriv, sledila pa je proizvodnja iz jedrske energije. Deleža proizvodnje iz zemeljskega plina in obnovljivih virov sta bila nižja od 10 %. Slovenija se od EU-15 razlikuje zlasti po minimalnem deležu proizvodnje iz zemeljskega plina in višjem deležu proizvodnje iz trdnih goriv, jedrske energije ter OVE. Gibanje proizvodnje električne energije v obdobju 2000-2007 kaže pri državah EU-15 bolj trajnostno naravnane proizvodnje električne energije, saj se je znatno povečala proizvodnja iz OVE in zemeljskega plina, minimalno iz trdnih goriv, zmanjšala pa se je proizvodnja iz jedrske energije. Enako velja za EU-10 z izjemo jedrske energije. V Sloveniji se je proizvodnja iz trdnih goriv zelo povečala, proizvodnja iz OVE pa se je zmanjšala.