KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo. Pandemija je javnemu prevozu zadala nov, težek udarec.


Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2018. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2018.            

Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz).

Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-27, ki kaže na povezave med rastjo prometa in gospodarsko rastjo. Z okoljskega vidika je namreč potreben razklop med tema dvema parametroma s ciljem, da rast prometa, ki obremenjuje okolje, ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva.  Podatki za Slovenijo in države EU-27 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 100) za obdobje 2003 - 2018.


Grafi

Slika PR01-1: Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1991 – 2018
Viri:

European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2020 (5. 04. 2021)

Prikaži podatke
cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [potniški km (mio)] mestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)] cestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)] železniški notranji potniški prevoz [potniški km (mio)] cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [indeks (1991=100)] mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)]
1991 12606 5554 4282 656 100 100 100 100
1992 13386 4170 3377 404 106,19 75,08 78,87 61,59
1993 13979 3894 2751 453 110,89 70,11 64,25 69,05
1994 15178 4053 2595 475 120,40 72,97 60,60 72,41
1995 16338 4113 2507 490 129,60 74,05 58,55 74,70
1996 17794 4301 2348 510 141,16 77,44 54,83 77,74
1997 19010 4379 2195 511 150,80 78,84 51,26 77,90
1998 18980 3876 2098 520 150,56 69,79 49,00 79,27
1999 20074 4138 1940 523 159,24 74,50 45,31 79,73
2000 20325 3502 1581 593 161,23 63,05 36,92 90,40
2001 20801 3393 1470 594 165,01 61,09 34,33 90,55
2002 21287 3339 1143 622 168,86 60,12 26,69 94,82
2003 21331 3446 1065 650 169,21 62,05 24,87 99,09
2004 22042 3218 1000 648 174,85 57,94 23,35 98,78
2005 22509 3061 862 666 178,56 55,11 20,13 101,52
2006 23018 3062 850 675 182,60 55,13 19,85 102,90
2007 24355 3235 817 690 193,20 58,25 19,08 105,18
2008 24878 3146 815 713 197,35 56,64 19,03 108,69
2009 25775 3196 777 718 204,47 57,54 18,15 109,45
2010 25636 3183 578 680 203,36 57,31 13,50 103,66
2011 25487 3244 551,50 641 202,18 58,41 12,88 97,71
2012 25302 3237 533,10 614 200,71 58,28 12,45 93,60
2013 25168 3322 459,90 636 199,65 59,81 10,74 96,95
2014 25639 3450 476,80 582 203,39 62,12 11,13 88,72
2015 25997 3576 497,70 593,80 206,23 64,39 11,62 90,52
2016 26478 3607 518,60 564,60 210,04 64,94 12,11 86,07
2017 27134 3680 553,70 524,90 215,25 66,26 12,93 80,02
2018 27514 3752 522 523,70 218,26 67,55 12,19 79,83
Slika PR01-2: Rast števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1991 - 2018 (indeks 1991 = 100)
Viri:

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2021 (5. 04. 2021)

Prikaži podatke
mestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)] cestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)] železniški notranji potniški prevoz [število potnikov (1000)] letališki potniški promet [število potnikov (1000)] pristaniški potniški promet [število potnikov (1000)] mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)] železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)] letališki potniški promet [indeks (1991=100)] pristaniški potniški promet [indeks (1991=100)]
1991 188465 205001 14264 336 21 100 100 100 100 100
1992 168542 146107 10955 274 14 89,43 71,27 76,80 81,55 66,67
1993 159428 130586 11594 422 39 84,59 63,70 81,28 125,60 185,71
1994 155463 125344 12113 504 42 82,49 61,14 84,92 150 200
1995 155425 121573 12422 649 40,10 82,47 59,30 87,09 193,15 190,95
1996 159375 113411 12870 679 32 84,56 55,32 90,23 202,08 152,38
1997 158684 109801 12743 728 44 84,20 53,56 89,34 216,67 209,52
1998 150988 102561 12971 807 41 80,11 50,03 90,94 240,18 195,24
1999 148321 96573 12987 916 38 78,70 47,11 91,05 272,62 180,95
2000 130031 74560 14171 1012 37,70 68,99 36,37 99,35 301,19 179,52
2001 105599 72504 13585 906 34 56,03 35,37 95,24 269,64 161,90
2002 103938 57955 13593 885 42 55,15 28,27 95,30 263,39 200
2003 98373 54538 14152 948 47 52,20 26,60 99,21 282,14 223,81
2004 100245 43084 13985 1068 42 53,19 21,02 98,04 317,86 200
2005 97227 39759 14917 1246 35,30 51,59 19,39 104,58 370,83 168,10
2006 93953 37964 15275 1358 29,60 49,85 18,52 107,09 404,17 140,95
2007 90654 38532 15232 1569 51,40 48,10 18,80 106,79 466,96 244,76
2008 90024 38751 15753 1701 49,60 47,77 18,90 110,44 506,25 236,19
2009 83500 36720 15434 1462 77,80 44,31 17,91 108,20 435,12 370,48
2010 47210 28552 15294 1425 70,80 25,05 13,93 107,22 424,11 337,14
2011 45980 25359 14838 1392 133,20 24,40 12,37 104,02 414,29 634,29
2012 42760 24793 14622 1216 99 22,69 12,09 102,51 361,90 471,43
2013 47750 25146 15563 1348 95 25,34 12,27 109,11 401,19 452,38
2014 47549 26708 14054 1373 87 25,23 13,03 98,53 408,63 414,29
2015 46321 27735 13792 1459 95 24,58 13,53 96,69 434,23 452,38
2016 51986 30287 13231 1411 109 27,58 14,77 92,76 419,94 519,05
2017 61776 31903 12592 1686 108 32,78 15,56 88,28 501,79 514,29
2018 59833 28520 12677 1813 133 31,75 13,91 88,87 539,58 633,33
Slika PR01-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah EU-27, 2018 (podatki temeljijo na potniških km)
Viri:

Eurostat: Modal split of passenger transport, 2021 (5. 04. 2021)

Prikaži podatke
Skupaj [%] vlak [%] avtobus [%] osebni avtomobil [%]
Madžarska 100 8,60 20,80 70,60
Češka 99,90 9,60 17 73,30
Slovaška 100 9,90 16,20 73,90
Avstrija 100,10 12,90 10,10 77,10
Poljska 100,10 7,90 12,90 79,30
Romunija 100 4,30 15,40 80,30
Estonija 99,90 2,50 16,80 80,60
Ciper 100 0 18,90 81,10
Belgija 100 8,10 10,30 81,60
Irska 100 3,30 15 81,70
Italija 100 6,30 11,70 82
Danska 100 8,40 9,60 82
EU (27 držav) 100,48 6,43 12,04 82,01
Malta 100 0 17,50 82,50
Grčija 100 0,90 16,40 82,70
Latvija 100,10 3,40 13,90 82,80
Luksemburg 100 4,70 12,40 82,90
Švedska 100 9,70 7,20 83,10
Francija 100 10,30 6,40 83,30
Finska 100 5,70 10,10 84,20
Hrvaška 100 2,50 12,70 84,80
Španija 100 7,10 8 84,90
Nemčija 100 9,10 5,80 85,10
Nizozemska 100 11,20 3,10 85,70
Bolgarija 100 2,20 12 85,80
Slovenija 100 1,80 11,80 86,40
Portugalska 99,90 4,20 7,30 88,40
Litva 100 1,10 8,50 90,40

Cilji

Cilj EU je zmanjšanja negativnih vplivov prometa na okolje. Povpraševanje po potniškem prometu in prevozu je pomemben element pritiska prometnega sistema na okolje.

Decembra 2020 je Evropska komisija objavila Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final), s katerim predstavlja vizijo, ki bo zagotovila da bo prometni sistem EU dosegel zeleno preobrazbo. Navedeni so različni mejniki doseganja ciljev trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, v povezavi z obsegom in sestavo potniškega prevoza in prometa so sledeči:

Do leta 2030:

  • promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo podvojil,
  • avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu;

Do leta 2050:

  • skoraj vsi avtomobili, kombinirana vozila, avtobusi in nova težka vozila bodo brez izpustov,
  • promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo potrojil,
  • multimodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), opremljeno za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo za visoke hitrosti, bo delovalo v celotnem omrežju.

Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države. Izbor potovalnega načina je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti med posameznimi potovalnimi načini in zato različnih učinkov in posledic njihove uporabe.

Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so gospodarska rast, upad povpraševanja po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture lahko ugotovimo, da se obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnih avtomobilov in letal.

Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi leta 1991 je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Po podatkih Eurostata je bilo na slovenskih državnih cestah z osebnimi avtomobili leta 2018 opravljenih 27,5 milijard potniških kilometrov (pkm), kar je za četrtino več kakor leta 2000 (20,3 milijarde pkm). Drugi kopenski prevozni načini, ki so okoljsko veliko bolj sprejemljivi, po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v javnem avtobusnem prevozu. Z njim je bilo leta 2018 opravljenih 522 milijonov potniških kilometrov, kar je zgolj tretjina potniških kilometrov prepeljanih z avtobusi leta 2001. Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih prejšnjega stoletja počasi naraščal do obdobja recesije (2008 – 2012), ko je ponovno padel na raven začetka tisočletja. Od leta 2013 nadaljuje z rahlim trendom upada potniških kilometrov.

V zadnjem desetletju (2008 – 2018) je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 36 %, na mestnih avtobusih pa poraslo za 19 %. Leta 2018 se je z medkrajevnimi avtobusi prepeljalo 28,5 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa skoraj 60 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 13,6 milijona potnikov. Do  leta 2018 je hitro naraščalo število letalskih potnikov, ko je skupno število potnikov z dobrih 1,8 milijona potnikov preseglo rekord iz časa našega prvega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). Po propadu nacionalne letalske družbe Adria Airways leta 2019, še posebej pa med pandemijo je število letalskih potnikov strmo upadlo. V pristaniškem prometu smo bili do pandemije priča hitri rasti števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2018.

V državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2018 v EU-27 opravljenih več kot 82 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza, je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih Eurostata raba osebnih avtomobilov leta 2018 več 86-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniških kilometrov opravijo z osebnim avtomobilom.

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa) kažejo, da bo morala Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje avtomobilizacije potniškega prevoza. K temu bi lahko veliko prispevala država, pa tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost spreminjati potovalne navade občanov. Zaradi finančnih sredstev EU za izdelavo celostnih prometnih strategij največje spremembe pričakujemo ravno na ravni občin oziroma mest, ki bodo k tem strategijam pristopile.   


Metodologija

Cilji povzeti po:

European Commission, 2006: Keep Europe Moving: Sustainable Mobility for our Continent. Mid-term review of the EC’s 2001 Transport White Paper; Roadmap to a Single European Transport Area - Towards a competitive and resource efficient transport system; Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30); Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.

V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992. Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.

Podatke o potniških kilometrih zbira Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim statističnim uradom. Podatki so povzetih iz nacionalne baze. Podatki so od leta 2012 naprej ocenjeni.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1991 – 2018

 

število

European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2020

 

1991-2018

Do 20. aprila za preteklo leto.

Letno

5.4.2021

Da

Rast števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1991 - 2018 (indeks 1991 = 100)

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2021

 

Da, do 20. aprila za preteklo leto.

5.4.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah EU-27, 2018 (podatki temeljijo na potniških km)

Delež

Eurostat: Modal split of passenger transport, 2021

2018

Julija za preteklo leto.

Letno

5.4.2021

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.