KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji obseg potniškega prevoza in prometa v zadnjih nekaj desetletjih narašča. Predvsem narašča obseg dveh okoljsko najbolj obremenjujočih načinov - obseg avtomobilskega in po letu 2002 letalskega prevoza. Gospodarska recesija po letu 2008 je rast ustavila, a se je v letih po 2014 ponovno okrepila. Pandemija v letih 2020 in 2021 pa je povzročila ponoven, strm upad. Obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini je po osamosvojitvi leta 1991 zelo upadel, še posebej medkrajevni avtobusni prevozi. Zadnje desetletje se je obseg prevozov z javnimi prevoznimi načini ustalil, vendar na mnogo nižji ravni, kot pred osamosvojitvijo. Pandemija je javnemu prevozu zadala nov, težek udarec.


Kazalec prikazuje obseg in sestavo potniškega prevoza in prometa v Sloveniji ter sestavo potniškega prevoza v državah EU. Podatki za Slovenijo prikazujejo razvoj števila potniških kilometrov v cestnem potniškem prevozu z osebnimi avtomobili, cestnem javnem potniškem prevozu, mestnem javnem potniškem prevozu in železniškem notranjem potniškem prevozu ter razvoj števila potnikov po posameznih vrstah prevoza in prometa v obdobju 1990–2018. Podatki za izbrano skupino evropskih držav prikazujejo deleže uporabe prevoznih sredstev v letu 2018.            

Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz).

Obseg kopenskega potniškega prometa je izražen tudi v razmerju do bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji in EU-27, ki kaže na povezave med rastjo prometa in gospodarsko rastjo. Z okoljskega vidika je namreč potreben razklop med tema dvema parametroma s ciljem, da rast prometa, ki obremenjuje okolje, ne bi rastla z enako stopnjo kot gospodarstvo. Razmerje izražamo s kazalcem razklopa, ki je izražen kot razmerje med trendoma rasti prometa in gospodarstva.  Podatki za Slovenijo in države EU-27 so prikazani z indeksi (leto 2003 = 100) za obdobje 2003 - 2018.


Grafi

Slika PR01-1: Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1991 – 2018
Viri: 

European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2020 (5. 04. 2021)

Prikaži podatke

cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [potniški km (mio)]

mestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)]

cestni javni potniški prevoz [potniški km (mio)]

železniški notranji potniški prevoz [potniški km (mio)]

cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili [indeks (1991=100)]

mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)]

cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)]

železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)]

1991

12606

5554

4282

656

100

100

100

100

1992

13386

4170

3377

404

106,19

75,08

78,87

61,59

1993

13979

3894

2751

453

110,89

70,11

64,25

69,05

1994

15178

4053

2595

475

120,40

72,97

60,60

72,41

1995

16338

4113

2507

490

129,60

74,05

58,55

74,70

1996

17794

4301

2348

510

141,16

77,44

54,83

77,74

1997

19010

4379

2195

511

150,80

78,84

51,26

77,90

1998

18980

3876

2098

520

150,56

69,79

49,00

79,27

1999

20074

4138

1940

523

159,24

74,50

45,31

79,73

2000

20325

3502

1581

593

161,23

63,05

36,92

90,40

2001

20801

3393

1470

594

165,01

61,09

34,33

90,55

2002

21287

3339

1143

622

168,86

60,12

26,69

94,82

2003

21331

3446

1065

650

169,21

62,05

24,87

99,09

2004

22042

3218

1000

648

174,85

57,94

23,35

98,78

2005

22509

3061

862

666

178,56

55,11

20,13

101,52

2006

23018

3062

850

675

182,60

55,13

19,85

102,90

2007

24355

3235

817

690

193,20

58,25

19,08

105,18

2008

24878

3146

815

713

197,35

56,64

19,03

108,69

2009

25775

3196

777

718

204,47

57,54

18,15

109,45

2010

25636

3183

578

680

203,36

57,31

13,50

103,66

2011

25487

3244

551,50

641

202,18

58,41

12,88

97,71

2012

25302

3237

533,10

614

200,71

58,28

12,45

93,60

2013

25168

3322

459,90

636

199,65

59,81

10,74

96,95

2014

25639

3450

476,80

582

203,39

62,12

11,13

88,72

2015

25997

3576

497,70

593,80

206,23

64,39

11,62

90,52

2016

26478

3607

518,60

564,60

210,04

64,94

12,11

86,07

2017

27134

3680

553,70

524,90

215,25

66,26

12,93

80,02

2018

27514

3752

522

523,70

218,26

67,55

12,19

79,83

Slika PR01-2: Rast števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1991 - 2018 (indeks 1991 = 100)
Viri: 

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2021 (5. 04. 2021)

Prikaži podatke

mestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)]

cestni javni potniški prevoz [število potnikov (1000)]

železniški notranji potniški prevoz [število potnikov (1000)]

letališki potniški promet [število potnikov (1000)]

pristaniški potniški promet [število potnikov (1000)]

mestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)]

cestni javni potniški prevoz [indeks (1991=100)]

železniški notranji potniški prevoz [indeks (1991=100)]

letališki potniški promet [indeks (1991=100)]

pristaniški potniški promet [indeks (1991=100)]

1991

188465

205001

14264

336

21

100

100

100

100

100

1992

168542

146107

10955

274

14

89,43

71,27

76,80

81,55

66,67

1993

159428

130586

11594

422

39

84,59

63,70

81,28

125,60

185,71

1994

155463

125344

12113

504

42

82,49

61,14

84,92

150

200

1995

155425

121573

12422

649

40,10

82,47

59,30

87,09

193,15

190,95

1996

159375

113411

12870

679

32

84,56

55,32

90,23

202,08

152,38

1997

158684

109801

12743

728

44

84,20

53,56

89,34

216,67

209,52

1998

150988

102561

12971

807

41

80,11

50,03

90,94

240,18

195,24

1999

148321

96573

12987

916

38

78,70

47,11

91,05

272,62

180,95

2000

130031

74560

14171

1012

37,70

68,99

36,37

99,35

301,19

179,52

2001

105599

72504

13585

906

34

56,03

35,37

95,24

269,64

161,90

2002

103938

57955

13593

885

42

55,15

28,27

95,30

263,39

200

2003

98373

54538

14152

948

47

52,20

26,60

99,21

282,14

223,81

2004

100245

43084

13985

1068

42

53,19

21,02

98,04

317,86

200

2005

97227

39759

14917

1246

35,30

51,59

19,39

104,58

370,83

168,10

2006

93953

37964

15275

1358

29,60

49,85

18,52

107,09

404,17

140,95

2007

90654

38532

15232

1569

51,40

48,10

18,80

106,79

466,96

244,76

2008

90024

38751

15753

1701

49,60

47,77

18,90

110,44

506,25

236,19

2009

83500

36720

15434

1462

77,80

44,31

17,91

108,20

435,12

370,48

2010

47210

28552

15294

1425

70,80

25,05

13,93

107,22

424,11

337,14

2011

45980

25359

14838

1392

133,20

24,40

12,37

104,02

414,29

634,29

2012

42760

24793

14622

1216

99

22,69

12,09

102,51

361,90

471,43

2013

47750

25146

15563

1348

95

25,34

12,27

109,11

401,19

452,38

2014

47549

26708

14054

1373

87

25,23

13,03

98,53

408,63

414,29

2015

46321

27735

13792

1459

95

24,58

13,53

96,69

434,23

452,38

2016

51986

30287

13231

1411

109

27,58

14,77

92,76

419,94

519,05

2017

61776

31903

12592

1686

108

32,78

15,56

88,28

501,79

514,29

2018

59833

28520

12677

1813

133

31,75

13,91

88,87

539,58

633,33

Slika PR01-3: Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah EU-27, 2018 (podatki temeljijo na potniških km)
Viri: 

Eurostat: Modal split of passenger transport, 2021 (5. 04. 2021)

Prikaži podatke

Skupaj [%]

vlak [%]

avtobus [%]

osebni avtomobil [%]

Madžarska

100

8,60

20,80

70,60

Češka

99,90

9,60

17

73,30

Slovaška

100

9,90

16,20

73,90

Avstrija

100,10

12,90

10,10

77,10

Poljska

100,10

7,90

12,90

79,30

Romunija

100

4,30

15,40

80,30

Estonija

99,90

2,50

16,80

80,60

Ciper

100

0

18,90

81,10

Belgija

100

8,10

10,30

81,60

Irska

100

3,30

15

81,70

Italija

100

6,30

11,70

82

Danska

100

8,40

9,60

82

EU (27 držav)

100,48

6,43

12,04

82,01

Malta

100

0

17,50

82,50

Grčija

100

0,90

16,40

82,70

Latvija

100,10

3,40

13,90

82,80

Luksemburg

100

4,70

12,40

82,90

Švedska

100

9,70

7,20

83,10

Francija

100

10,30

6,40

83,30

Finska

100

5,70

10,10

84,20

Hrvaška

100

2,50

12,70

84,80

Španija

100

7,10

8

84,90

Nemčija

100

9,10

5,80

85,10

Nizozemska

100

11,20

3,10

85,70

Bolgarija

100

2,20

12

85,80

Slovenija

100

1,80

11,80

86,40

Portugalska

99,90

4,20

7,30

88,40

Litva

100

1,10

8,50

90,40


Cilji

Cilj EU je zmanjšanja negativnih vplivov prometa na okolje. Povpraševanje po potniškem prometu in prevozu je pomemben element pritiska prometnega sistema na okolje.

Decembra 2020 je Evropska komisija objavila Strategijo za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final), s katerim predstavlja vizijo, ki bo zagotovila da bo prometni sistem EU dosegel zeleno preobrazbo. Navedeni so različni mejniki doseganja ciljev trajnostne, pametne in odporne mobilnosti, v povezavi z obsegom in sestavo potniškega prevoza in prometa so sledeči:

Do leta 2030:

  • promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo podvojil,
  • avtomatizirana mobilnost se bo uporabljala v velikem obsegu;

Do leta 2050:

  • skoraj vsi avtomobili, kombinirana vozila, avtobusi in nova težka vozila bodo brez izpustov,
  • promet na železniških povezavah za visoke hitrosti se bo potrojil,
  • multimodalno vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), opremljeno za trajnosten in pameten promet s povezljivostjo za visoke hitrosti, bo delovalo v celotnem omrežju.

Obseg in sestava potniškega prevoza in prometa je pomemben kazalec delovanja prometnega sistema, saj prikazuje, koliko in kako potujejo prebivalci neke države. Izbor potovalnega načina je pomemben zaradi razlik v okoljski, gospodarski in družbeni učinkovitosti med posameznimi potovalnimi načini in zato različnih učinkov in posledic njihove uporabe.

Glede na obstoječe analize ter s pomočjo posrednih podatkov, kot so gospodarska rast, upad povpraševanja po javnem potniškem prevozu, rast motorizacije, poraba energije v prometu in obremenitev cestne infrastrukture lahko ugotovimo, da se obseg potniškega prevoza razvija v okoljsko problematični smeri, predvsem zaradi daljšega obdobja rasti uporabe osebnih avtomobilov in letal.

Hitra rast uporabe osebnih avtomobilov po osamosvojitvi leta 1991 je v Sloveniji, tako kot tudi v drugih državah, eden največjih okoljskih izzivov. Po podatkih Eurostata je bilo na slovenskih državnih cestah z osebnimi avtomobili leta 2018 opravljenih 27,5 milijard potniških kilometrov (pkm), kar je za četrtino več kakor leta 2000 (20,3 milijarde pkm). Drugi kopenski prevozni načini, ki so okoljsko veliko bolj sprejemljivi, po obsegu in rasti zaostajajo za osebnim avtomobilskim prevozom. Stanje je najbolj zaskrbljujoče v javnem avtobusnem prevozu. Z njim je bilo leta 2018 opravljenih 522 milijonov potniških kilometrov, kar je zgolj tretjina potniških kilometrov prepeljanih z avtobusi leta 2001. Železniški notranji potniški prevoz je po velikem padcu v 90. letih prejšnjega stoletja počasi naraščal do obdobja recesije (2008 – 2012), ko je ponovno padel na raven začetka tisočletja. Od leta 2013 nadaljuje z rahlim trendom upada potniških kilometrov.

V zadnjem desetletju (2008 – 2018) je število potnikov v medkrajevnem avtobusnem prevozu upadlo za 36 %, na mestnih avtobusih pa poraslo za 19 %. Leta 2018 se je z medkrajevnimi avtobusi prepeljalo 28,5 milijonov potnikov, z mestnimi avtobusi pa skoraj 60 milijonov potnikov. Železniškega notranjega potniškega prevoza se je v istem letu poslužilo 13,6 milijona potnikov. Do  leta 2018 je hitro naraščalo število letalskih potnikov, ko je skupno število potnikov z dobrih 1,8 milijona potnikov preseglo rekord iz časa našega prvega predsedovanja EU leta 2008 (1,7 milijona). Po propadu nacionalne letalske družbe Adria Airways leta 2019, še posebej pa med pandemijo je število letalskih potnikov strmo upadlo. V pristaniškem prometu smo bili do pandemije priča hitri rasti števila potnikov in sicer z 71 tisoč v letu 2010 na 133 tisoč v 2018.

V državah EU v potniškem prevozu prevladuje raba osebnih avtomobilov, saj je bilo z njimi leta 2018 v EU-27 opravljenih več kot 82 % vseh potniških kilometrov. Kljub slabi zastopanosti v skupnem deležu potniškega prevoza, je predvsem v najbolj razvitih državah članicah EU opazna rast povpraševanja po železniškem in avtobusnem prevozu. V Sloveniji je bila po podatkih Eurostata raba osebnih avtomobilov leta 2018 več 86-odstotna, kar jo uvršča nad evropsko povprečje oziroma med države, ki večino potniških kilometrov opravijo z osebnim avtomobilom.

Številni kazalci (razvoj motorizacije, naložbe v infrastrukturo, spreminjanje razmestitve poselitve, nekonkurenčnost javnega potniškega prometa) kažejo, da bo morala Slovenije sprejeti ukrepe za zmanjšanje avtomobilizacije potniškega prevoza. K temu bi lahko veliko prispevala država, pa tudi lokalne skupnosti, ki imajo možnost spreminjati potovalne navade občanov. Zaradi finančnih sredstev EU za izdelavo celostnih prometnih strategij največje spremembe pričakujemo ravno na ravni občin oziroma mest, ki bodo k tem strategijam pristopile.   


Cilji povzeti po:

European Commission, 2006: Keep Europe Moving: Sustainable Mobility for our Continent. Mid-term review of the EC’s 2001 Transport White Paper; Roadmap to a Single European Transport Area - Towards a competitive and resource efficient transport system; Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 (ReNPRP30); Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost – usmerjanje evropskega prometa na pravo pot za prihodnost (COM(2020) 789 final).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:
Podatke o obsegu in sestavi potniškega prevoza in prometa v Sloveniji zbira SURS in jih objavlja v podatkovnem portalu SI-STAT. Notranji prevoz in promet se je v vseh panogah transporta, do vključno leta 1991 nanašal na ozemlje nekdanje Jugoslavije, od tedaj pa na ozemlje Slovenije.

V okviru raziskovanj o cestnem potniškem prevozu so zbrani tudi podatki o mestnem potniškem prevozu, ki pa so prikazani ločeno (in torej niso vključeni v podatke o cestnem javnem potniškem prevozu). Podatki o mestnem javnem potniškem prevozu se nanašajo na mestni potniški prevoz v Ljubljani in Mariboru, od leta 2004 pa tudi na prevoz v nekaterih drugih mestih, v katerih poteka mestni potniški prevoz. V skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 59/01) je nekoliko spremenjena metodologija statističnega raziskovanja mestnega javnega potniškega prevoza (definicija primestnega prevoza npr. ni več potrebna), zato podatki od leta 2001 za Maribor niso primerljivi s podatki za pretekla leta. Podatki za 2011 niso dostopni.
Podatke o železniškem prevozu poročajo Slovenske železnice, in sicer od 17. 7. 1992. Železniški potniški prevoz vključuje prevoz z vlaki na ozemlju Slovenije, torej je zajet le notranji železniški potniški prevoz, ki je prevoz med dvema krajema (krajem vstopanja in krajem izstopanja iz železniškega vozila), ki se nahajata v isti državi (Sloveniji), ki pa lahko vključuje tudi tranzit skozi drugo državo. V podatke o letališkem prometu so vključeni potniki, ki so na katero izmed treh slovenskih mednarodnih letališč pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.
V podatke o pristaniškem prometu so vključeni potniki, ki so v katero izmed treh slovenskih pristaniščih (Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano) pripotovali, in tisti, ki so iz njih odpotovali.

Podatke o potniških kilometrih zbira Evropska komisija v sodelovanju z Evropskim statističnim uradom. Podatki so povzetih iz nacionalne baze. Podatki so od leta 2012 naprej ocenjeni.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Obseg in sestavo potniškega prevoza izražamo s potniškim kilometrom. Potniški kilometer (pkm) je vsota zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti peljali. Obseg potniškega prevoza izražamo s seštevkom vseh opravljenih potniških kilometrov v obravnavanem prostoru in v določenem času, sestavo pa z deležem potniških kilometrov (ang. modal split) po posameznih vrstah prevozov (cestni, železniški, pomorski in zračni prevoz). Število prepeljanih potnikov je število oseb, ki so kupile vozovnico ali imajo kak drug ustrezni dokument in so vstopile v prevozno sredstvo z namenom, da se pripeljejo do namembne postaje.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število potniških kilometrov za cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili, cestni javni potniški prevoz ter železniški notranji potniški prevoz, Slovenija, 1991 – 2018

 

število

European Commission, Statistical pocketbook 2020, Performance of passenger transport expressed in passenger-kilometers, 2020

 

1991-2018

Do 20. aprila za preteklo leto.

Letno

5.4.2021

Da

Rast števila potnikov po posameznih vrstah javnega prevoza in prometa, Slovenija, 1991 - 2018 (indeks 1991 = 100)

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2021

 

Da, do 20. aprila za preteklo leto.

5.4.2021

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): /

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o obsegu in sestavi potniškega prevoza so pridobljeni s skupnim vprašalnikom za statistiko transporta, ki so ga pripravili Eurostat, Mednarodni transportni forum (ITF) in Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE). Od leta 2003 se podatki za železniški prevoz v okviru EU zbirajo ločeno na podlagi Uredbe EU o statistiki železniškega prometa (ES št. 91/2003). Države morajo poročati o vseh prevozih na njihovem ozemlju, ne glede na državo v kateri je vozilo registrirano. Ker med državami članicami EU ni dogovora o tem na kak način bi evidentirali potniške kilometre za mednarodne lete znotraj EU so podatki o letalskem prevozu nezanesljivi in niso vključeni v ta kazalec.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Manjkajoče vrednosti so bile pridobljene z uporabo metod linearne interpolacije in ekstrapolacije ter z upoštevanjem stanja v sosednjih državah z najbolj podobnimi gibanji v potniškem prometu.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Deleži uporabe prevoznih sredstev v potniškem prevozu v evropskih državah EU-27, 2018 (podatki temeljijo na potniških km)

Delež

Eurostat: Modal split of passenger transport, 2021

2018

Julija za preteklo leto.

Letno

5.4.2021

Drugi viri in literatura

SURS, 2004. Glosar za statistiko transporta. Prevod dela: Glossary for Transport Statistics (UNECE, ECMT, Eurostat). Ljubljana, Statistični urad RS.