Sistematične raziskave onesnaženosti tal kažejo, da tla v Sloveniji niso močno onesnažena, razen nekaterih izjem. V 42 % površinskih vzorcev tal, ki so bili odvzeti v obdobju od leta 1999 do leta 2019, preseganj mejnih vrednosti nevarnih snovi ni bilo zaznanih. V 56 % vzorcev so bile presežene mejne vrednosti anorganskih onesnaževal in v 5 % mejne vrednosti organskih onesnaževal. Z anorganskimi onesnaževali so bila najbolj onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline.
Tla so del zemeljske skorje med površino in kameninsko podlago in so sestavljena iz mineralne in organske snovi, vode, zraka ter živih organizmov (ZVO -1). Zaradi dolgotrajnega procesa nastajanja in obnavljanja so tla neobnovljiv naravni vir. Z varovanjem tal, ki vključuje obvladovanje degradacijskih procesov, povezanih tudi s preprečevanjem onesnaževanja tal, varujemo ekosisteme in ekosistemske storitve tal v okolju.
O onesnaženju tal govorimo takrat, ko se v njih pojavijo snovi, ki v količini ali obliki niso značilne za tla in jih ta s samočistilno sposobnostjo ne morejo več “nevtralizirati”. Nevarne snovi, zato lahko prehajajo v rastline ali podtalnico, s tem pa vstopajo posredno ali neposredno v prehransko verigo človeka in živali (Eržen, et. al, 2010). Resen problem nastane, če so onesnaževalom v tleh izpostavljeni ljudje oziroma onesnaževala prehajajo v druge dele okolja.
Onesnaženih tal ljudje ne zaznamo tako hitro kot onesnažen zrak ali vodo, vendar smo njihovim posledicam dolgoročno izpostavljeni. Zato je ugotavljanje onesnaženosti tal in spremljanja sprememb stanja tal prav tako pomembno kot skrb za pitno vodo in čist zrak (Eržen, et. al, 2010). Onesnaženost tal je težko odstraniti, stroški so pogosto zelo visoki.
Onesnaženost tal se določa na podlagi vrednotenja analiznih rezultatov vzorcev tal glede na uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh. V njej so vrednosti nevarnih snovi opredeljene sledeče:
Mejna imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: mejna vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.
Opozorilna imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: opozorilna vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje.
Kritična imisijska vrednost (v nadaljnjem besedilu: kritična vrednost) je gostota posamezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode.
Kazalec prikazuje onesnaženost tal z anorganskimi in organskimi onesnaževali v površinskih vzorcih tal na območju Republike Slovenije. V kazalec so vključeni analizni rezultati v vzorcih, ki so bili odvzeti na:
- travnikih in pašnikih iz globine od 0 do 5 centimetrov;
- njivah in vrtovih iz globine od 0 do 20 centimetrov;
- stanovanjskih območjih in industrijskih oziroma opuščenih industrijskih območjih iz globine od 0 do 5 centimetrov ter
- otroških igriščih iz globine od 0 do 10 centimetrov.
Vključeni so površinski vzorci tal, ker najbolj odražajo aktivnosti človeka in omogočajo prehod snovi v prehransko verigo, v človeka in ostale dele okolja.
ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)
arzen | baker | cink | kadmij | kobalt | krom | molibden | nikelj | svinec | živo srebro | ||
pod mejno vrednostjo | % | 87 | 94 | 95 | 71 | 80 | 93 | 98 | 77 | 91 | 97 |
med mejno in opozorilno vrednostjo | % | 11 | 4 | 3 | 19 | 20 | 5 | 2 | 10 | 2 | 2 |
med opozorilno in kritčno vrednostjo | % | 2 | 2 | 1 | 9 | 0 | 2 | 0 | 13 | 6 | 1 |
nad kritično vrednostjo | % | 0 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 |
skupaj | % | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
pod mejno vrednostjo | število | 319 | 345 | 349 | 263 | 293 | 344 | 360 | 282 | 335 | 357 |
med mejno in opozorilno vrednostjo | število | 41 | 15 | 12 | 71 | 74 | 17 | 6 | 38 | 6 | 6 |
med opozorilno in kritčno vrednostjo | število | 7 | 8 | 4 | 34 | 1 | 7 | 0 | 47 | 23 | 3 |
nad kritično vrednostjo | število | 1 | 0 | 3 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 4 | 2 |
skupaj | število | 368 | 368 | 368 | 368 | 368 | 368 | 366 | 368 | 368 | 368 |
ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)
ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)
ROTS, VM, ARSO, 2021 (20. 01. 2021)
VM, ARSO, 2021 (20.01.2021)
Enota | nad kritično vrednostjo | med opozorilno in kritčno vrednostjo | med mejno in opozorilno vrednostjo | pod mejno vrednostjo | skupaj | |
stanovanjsko območje | % | 1 | 0 | 5 | 95 | 100 |
industrijsko območje | % | 0 | 0 | 9 | 91 | 100 |
območje kmetijskih zemljišč | % | 0 | 2 | 11 | 87 | 100 |
otroško igrišče | % | 0 | 6 | 0 | 94 | 100 |
stanovanjsko območje | število meritev | 1 | 0 | 5 | 104 | 110 |
industrijsko območje | število meritev | 0 | 0 | 1 | 10 | 11 |
območje kmetijskih zemljišč | število meritev | 0 | 1 | 6 | 48 | 55 |
otroško igrišče | število meritev | 0 | 2 | 0 | 31 | 33 |
Raziskave onesnaženosti tal Slovenije so se izvajale od leta 1999 do leta 2014. Osredotočale so se predvsem na kmetijske površine. Z namenom vzpostavitve monitoringa kakovosti tal, s stališča onesnaženosti tal, se od leta 2017 izvajajo odvzemi vzorcev tal, terenski opisi vzorčnih mest, fizikalno-kemijske analize in vrednotenje analiznih rezultatov na sledečih rabah:
V okviru Raziskav onesnaženost tal Slovenije in vzpostavitve monitoringih kakovosti tal je bilo v obdobju od leta 1999 do leta 2019 odvzetih 366 površinskih vzorcev tal. V njih so se določile vsebnosti sledečih onesnaževal:
Anorganske onesnaževala v tleh se pojavljajo kot posledica naravnih procesov (preperevanje kamninske osnove) in zaradi človekovih aktivnosti, kot sta rudarjenje in taljenje rude, industrija, promet, kmetijstvo, odlaganje odpadkov (Zupan, et. al, 2008).
Razvrstitev vsebnosti anorganskih onesnaževal glede na odstotke števila vzorcev tal, v katerih so bile vsebnosti:
Organska onesnaževala so umetno sintetizirana. Vsaka prisotnost v tleh pomeni človekovo dejavnost v okolju. Izjemo predstavljajo nekatere spojine iz skupine PAH, ki so v tleh zastopane tudi zaradi naravnih procesov razgradnje organske snovi. Analizirane organske spojine se pretežno uporabljajo v kmetijstvu (Zupan, et. al, 2008).
Opozorilne in kritične vrednosti za organska onesnaževala niso bile presežene v nobenem od vzorcev tal. Prav tako niso bile presežene mejne vrednosti za PCB, heksaklorocikloheksanove (HCH) spojine in drine. Mejne vrednosti so bile presežene za insekticide (spojin DDT/DDD/DDE) in PAH (2 %) ter za heribicida atrazin in simazin (1 %).
Glede onesnaženosti tal z anorganskimi onesnaževali izstopajo nekateri deli SZ, JZ in Z Slovenije ter območja, kjer se oziroma se je v preteklosti izvajala industrijska dejavnost. Najbolj so onesnažena območja Jesenic, Idrije, Celjske kotline in Zgornje Mežiške doline, kjer se oziroma se je v preteklosti izvajala rudniško – topilniška ali metalurška dejavnost. V primeru niklja je bilo ugotovljeno, da so vsebnosti povečane predvsem na območjih, kjer prevladuje flišna kameninska osnova (Koprsko in Goriško).
Na 20 vzorčnih mestih je bilo vzorčenje tal ponovljeno v povprečju po skoraj 10 letih. Prikazane so vsebnosti anorganskih onesnaževal (arzen, baker, cink, kadmij, kobalt, krom, molibden, nikelj, svinec in živo srebro) glede na opozorilne vrednosti. Iz rezultatov ponovnih vzorčenj izhaja, da se vsebnosti v tleh niso bistveno spremenile. Razlike so lahko posledica merilne negotovosti, povezane z vzorčenjem in kemijskimi analizami ter naravne heterogenosti.
Na 19 vzorčnih mestih, ki predstavljajo 5 % vzorcev tal so bile dosežene oziroma presežene mejne vrednosti organskih onesnaževal.
Na ravni države se v skladu s pravilnikom o monitoringu kakovosti tal vzpostavlja monitoring kakovosti tal, v katerega bodo vključeni podatki iz preteklih raziskav. Od leta 2017 dalje se določa onesnaženost tal glede na vrsto rabe tal. Vzorčna mesta na katerih je bilo izvedeno vzorčenje tal predstavljajo potencialna prva vzorčna mesta v okviru sistematičnega monitoringa kakovosti tal.
V okviru primerjave onesnaženosti tal, glede na vrsto rabe tal, so prikazani odstotki vzorcev tal glede na mejne, opozorilne in kritične vrednosti anorganskih onesnaževal v tleh (kadmij, baker, nikelj, svinec, cink, krom, živo srebro, kobalt, molibden, arzen in fluoridi). Glede na rabo tal je vključenih deset stanovanjskih območij, pet območij kmetijskih zemljišč, tri otroška igrišča in eno industrijsko območje. Odstotek števila vzorcev v katerih so bile vsebnosti anorganskih onesnaževal manjše od mejnih vrednosti je največji na stanovanjskih območjih (95 %), sledijo otroška igrišča (94 %), industrijsko območje (91 %) in območja kmetijskih zemljišč (87 %). Kritična vsebnost je bila presežena le na stanovanjskem območju (1%).
V Evropi spremlja onesnažena območja Evropska agencija za okolje, preko kazalca »Spremljanje napredka upravljanja onesnaženih območij«. Ocenjeno je, da so se dejavnosti, ki bi lahko bile vir onesnaževanja, izvajale ali se še izvajajo na približno 2,8 milijona območjih v EU. Na ravni EU je bilo 650 000 teh območij registriranih v nacionalnih ali regionalnih popisih. 65 500 onesnaženih območij je bilo že saniranih. V Sloveniji je registriranih 378 območij, na katerih so se izvajale ali se izvajajo dejavnosti, ki bi lahko bile vir onesnaževanja (EK, 2019).
Cilji povzeti po:
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Onesnaženost tal se določa na podlagi vrednotenja analiznih rezultatov v vzorcih tal glede na Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostnih nevarnih snovi v tleh (Ur. L. RS, št. 68/96).
Zaradi počasnih sprememb v tleh se meritve na posameznih vzorčnih mestih ponavljajo na 10 let, kar zagotavlja sistematično spremljanje stanje tal.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Za grafični prikaz odstotkov števila vzorcev glede na vsebnost anorganskih nevarnih snovi so upoštevani analizni rezultati kemijskih analiz v površinskih vzorcih tal, ki so preračunani v odstotke števila vzorcev glede na mejne, opozorilne in kritične vrednosti anorganskih onesnaževal v tleh, ne glede na njihovo rabo. Vključeni so podatki iz Raziskav onesnaženosti tal Slovenije od leta 1999 do leta 2014 in Vzpostavitve monitoringa kakovosti tal v Sloveniji od leta 2017 do leta 2019, kar je 366 vzorcev tal.
Za grafični prikaz primerjava onesnaženosti tal glede na vrsto rabe tal, so podatki preračunani v odstotke števila vzorcev glede na mejne, opozorilne in kritične vrednosti anorganskih onesnaževal v tleh. Vključeni so podatki iz Vzpostavitve monitoringa kakovosti tal v Sloveniji od leta 2017 do leta 2019.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Odstotek mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti anorganskih nevarnih snovi v površinskem sloju tal od leta 1999 do 2019
|
% |
ARSO:
ROTS[1]
VM[2]
|
1999 – 2014
2017- 2019
|
marec za preteklo leto
prva polovica leta |
letno |
20.1.2021 |
ne |
Primerjava onesnaženosti tal glede na vrsto rabe tal |
% |
ARSO:
VM
|
2017-2019
|
prva polovica leta |
letno |
20.1.2021 |
|
Onesnaženost tal v letih 1999-2019 z vsaj enim anorganskim onesnaževalom (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni) |
mg/kg suhih tal |
ARSO:
ROTS
VM
|
1999 – 2014
2017-2019
|
marec za preteklo leto
prva polovica leta |
letno
|
20.1.2021 |
|
Onesnaženost tal z vsaj enim anorganskim onesnaževalom na ponovljenih vzorčnih mestih (As, Cd, Cr, Cu, Hg, Pb, Zn, Hg, Mo, Ni) |
mg/kg suhih tal |
20.1.2021 |
|||||
Onesnaženost tal v letih 1999-2019 z vsaj enim organskim onesnaževalom (HCH spojine, drini, DDT/DDD/DDE, PCB, PAH, atrazin, simazin) |
mg/kg suhih tal |
20.1.2021 |
[1] Raziskave onesnaženost tal Slovenije od 1999 do 2014.
[2] Vzpostavitev monitoringa kakovosti tal v Sloveniji od 2017 do 2019.
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni