[ZD05] Dostop do varne pitne vode
Ključno sporočilo
V Sloveniji se je v letu 2014 91 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na mestu uporabe, na pipi uporabnika. Kakovost pitne vode ni bila znana za okoli 9 % prebivalcev Slovenije; to so sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb (npr. lastni viri pitne vode, kapnice), ali iz drugih razlogov niso bili zajeti v monitoring (npr. nepopoln zajem). V slovenskih mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. Dostopnost do varne pitne vode v Sloveniji se obdobju 2004-2014 ni izboljšala.
Definicija
Kazalec predstavlja število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2014 ter število in delež prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal, za leto 2014 po statističnih regijah.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi (2004), v Prilogi II, Tabela B1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih deloma združujemo v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev.
Kratice uporabljene v besedilu:
IVZ RS-Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
ZZV MB-Zavod za zdravstveno varstvo Maribor
NLZOH-Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Grafi
IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 119622 | 120712 | 115467 | 115692 | 111761 | 110155 | 104785 | 103307 | 100230 | 99464 |
| 501-1.000 | št. | 60545 | 63495 | 63881 | 65618 | 73197 | 74009 | 79237 | 75845 | 78483 | 74297 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 257466 | 249602 | 252175 | 249523 | 248623 | 236644 | 241403 | 231986 | 253814 | 258608 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 237706 | 233540 | 229876 | 220533 | 236392 | 227033 | 218627 | 358774 | 220651 | 223251 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 304223 | 334488 | 323988 | 334102 | 369044 | 381635 | 396784 | 306982 | 454777 | 454777 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 431573 | 403647 | 431688 | 481406 | 373443 | 324145 | 324145 | 246601 | 321241 | 323921 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 292000 | 292000 | 292000 | 241000 | 300494 | 353743 | 353774 | 406507 | 357657 | 357657 |
| > 100.000 | št. | 137000 | 137000 | 137000 | 137000 | 104600 | 104600 | 104600 | 104600 | 118700 | 118700 |
| brez nadzora | št. | 156869 | 166630 | 162441 | 174532 | 205075 | 230371 | 225906 | 217894 | 150709 | 148145 |
| 50-500 | % | 6 | 6 | 6 | 6 | 6 | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| 501-1.000 | % | 3 | 3 | 3 | 3 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 | 4 |
| 1.001 - 5.000 | % | 13 | 12 | 13 | 12 | 12 | 12 | 12 | 11 | 12 | 13 |
| 5.001 - 10.000 | % | 12 | 12 | 11 | 11 | 12 | 11 | 11 | 17 | 11 | 11 |
| 10.001 - 20.000 | % | 15 | 17 | 16 | 17 | 18 | 19 | 19 | 15 | 22 | 22 |
| 20.001 - 50.000 | % | 22 | 20 | 21 | 24 | 18 | 16 | 16 | 12 | 16 | 16 |
| 50.001 - 100.000 | % | 15 | 15 | 15 | 12 | 15 | 17 | 17 | 20 | 17 | 17 |
| > 100.000 | % | 7 | 7 | 7 | 7 | 5 | 5 | 5 | 5 | 6 | 6 |
| brez nadzora | % | 8 | 8 | 8 | 9 | 10 | 11 | 11 | 11 | 7 | 7 |
| 2014 | |||||||||||
| 50-500 | št. | 97238 | |||||||||
| 501-1.000 | št. | 72324 | |||||||||
| 1.001 - 5.000 | št. | 257099 | |||||||||
| 5.001 - 10.000 | št. | 218651 | |||||||||
| 10.001 - 20.000 | št. | 382712 | |||||||||
| 20.001 - 50.000 | št. | 434922 | |||||||||
| 50.001 - 100.000 | št. | 283775 | |||||||||
| > 100.000 | št. | 123124 | |||||||||
| brez nadzora | št. | 191778 | |||||||||
| 50-500 | % | 5 | |||||||||
| 501-1.000 | % | 4 | |||||||||
| 1.001 - 5.000 | % | 12 | |||||||||
| 5.001 - 10.000 | % | 11 | |||||||||
| 10.001 - 20.000 | % | 19 | |||||||||
| 20.001 - 50.000 | % | 21 | |||||||||
| 50.001 - 100.000 | % | 14 | |||||||||
| > 100.000 | % | 6 | |||||||||
| brez nadzora | % | 9 |
IVZ RS, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 706 | 721 | 692 | 697 | 695 | 688 | 669 | 634 | 597 | 583 |
| 501-1.000 | št. | 85 | 90 | 90 | 91 | 102 | 102 | 113 | 108 | 111 | 105 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 112 | 109 | 111 | 111 | 110 | 105 | 108 | 111 | 115 | 118 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 32 | 32 | 32 | 31 | 33 | 33 | 32 | 33 | 32 | 32 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 22 | 24 | 23 | 24 | 26 | 27 | 28 | 28 | 31 | 31 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 15 | 14 | 15 | 16 | 13 | 12 | 12 | 11 | 11 | 11 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 4 | 4 | 4 | 3 | 4 | 5 | 5 | 5 | 5 | 5 |
| > 100.000 | št. | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
| SKUPAJ | št. | 977 | 995 | 968 | 974 | 984 | 973 | 968 | 931 | 903 | 886 |
| 2014 | |||||||||||
| 50-500 | št. | 544 | |||||||||
| 501-1.000 | št. | 102 | |||||||||
| 1.001 - 5.000 | št. | 119 | |||||||||
| 5.001 - 10.000 | št. | 31 | |||||||||
| 10.001 - 20.000 | št. | 27 | |||||||||
| 20.001 - 50.000 | št. | 16 | |||||||||
| 50.001 - 100.000 | št. | 4 | |||||||||
| > 100.000 | št. | 1 | |||||||||
| SKUPAJ | št. | 844 |
NLZOH, 2015
| Slovenija | Pomurska | Podravska | Koroška | Savinjska | Zasavska | Spodnjeposavska | JV Slovenija | Primorsko-notranjska | Osrednjeslovenska | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| srednja (1000-10.000) | % | 23 | 30 | 15 | 62 | 26 | 50 | 30 | 31 | 32 | 17 |
| velika (>10.000) | % | 59 | 44 | 62 | 0 | 48 | 30 | 44 | 56 | 57 | 76 |
| brez nadzora | % | 9 | 11 | 20 | 23 | 18 | 4 | 2 | 4 | 4 | 2 |
| Gorenjska | Goriška | Obalno-kraška | |||||||||
| srednja (1000-10.000) | % | 26 | 28 | 0 | |||||||
| velika (>10.000) | % | 57 | 47 | 92 | |||||||
| brez nadzora | % | 7 | 7 | 6 |
NLZOH, 2015
| OSKRBOVANA OBMOČJA | PREBIVALCI | ||
|---|---|---|---|
| nedoločeno | Št. | 13 | 2055 |
| nepovršinska | Št. | 448 | 1217304 |
| površinska | Št. | 364 | 588055 |
| SKUPAJ | Št. | 844 | 1869845 |
| mešana | % | 2.3 | 0.6 |
| nedoločeno | % | 1.5 | 0.4 |
| nepovršinska | % | 53.1 | 14.6 |
| površinska | % | 43.1 | 11.8 |
| SKUPAJ | % | 100 | 27.5 |
Cilji
- Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije, vedno, povsod in v zadostnih količinah, dostop do varne pitne vode.
- Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih sistemov, na večje, ki imajo ustrezno urejeno strokovno upravljanje in nadzor ali pa male sisteme ustrezno po enakih načelih urediti, da se zagotovi varna pitna voda.
- Izvajati monitoring na vseh sistemih in v celotnem obsegu parametrov (redne in občasne preskuse vzorcev).
- Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, obvestiti, da se na teh sistemih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa, ni nadzora) in jih poučiti o možnih ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi dejavniki ter jim posredovati priporočila za ravnanje.
Komentar
Po tipu surove vode delimo pitno vodo na površinsko in nepovršinsko. Površinske vode so celinske vode, tekoče ali stoječe (npr. reke, jezera) ter morje. Zaradi izpostavljenosti onesnaženju je kakovost površinskih vod vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov, ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so v Sloveniji t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samočiščenja. Ostale vode so nepovršinske (t.im. podzemna voda) (Pitna voda, NIJZ).
V letu 2014 je bilo 43 % (364) oskrbovalnih območij s površinsko vodo, ki so oskrbovala 31 % prebivalcev Slovenije (588.055) in 53 % (448) oskrbovalnih območij z nepovršinsko (podzemno) vodo, ki so oskrbovala 65 % prebivalcev Slovenije (1.217.304). Oskrbovalnih območij, za katere ni bilo podatka o tipu vode, je bilo 13 (1,5 %) in so oskrbovala 2.055 (0,1 %) prebivalcev. Okoli 2 % je bilo oskrbovalnih območij ter okoli 3 % prebivalcev, ki so se oskrbovali z mešano pitno vodo (površinski in nepovršinski tip surove vode) (NLZOH, 2015).
Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2014 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo okoli 91 % (oz.1.869.845) prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004 - 2014 se je 7-11 % (okoli 148.000 - 230.000) prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov z manj kot 50 prebivalcev, ali ki niso bili vključeni v monitoring. V letu 2014 je bilo 70 % (1.443.184) prebivalcev vezanih na oskrbovalna območja, ki so oskrbovala več kot 5.000 ljudi (79 oz. 9,5 % oskrbovalnih območij) (NLZOH, 2015).
Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki jih je v obdobju 2004 - 2007 upravljal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ), v obdobju 2008 - 2013 ZZV Maribor ter za leto 2014 Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev gibalo med 844 leta 2014 in 995 leta 2005. Razlike so opazne tudi med posameznimi velikostnimi razredi, pojavljajo se zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja, idr.
Na velikih oskrbovalnih območjih (z več kot 10.000 ljudi) se oskrbujeta s pitno vodo skoraj dve tretjini (59 % oziroma 1.224.533 ljudi leta 2014) prebivalcev Slovenije; največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih je bil v Obalno-kraški (92 %), Osrednjeslovenski regiji (76 %) in Podravski regiji (62 %) (nad povprečjem). Največ prebivalcev brez monitoringa - spremljanja kakovosti pitne vode je bilo v Koroški (23 %), Podravski (20 %) in Savinjski regiji (18 %) (NLZOH, 2015).
Kakovost pitne vode je praviloma ustrezna na velikih oskrbovalnih območjih. S stališča javnega zdravja so najbolj problematična najmanjša oskrbovalna območja, ki oskrbujejo s pitno vodo 50-500 ljudi, ker so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem, ko je o njihovi kemijski problematiki zelo malo podatkov – le za 5–10 % oskrbovalnih območij po zdravstvenih regijah v letih 2006-2010, vsako leto drugih ter pri 10 % v letu 2014. Večina sistemov (leta 2014 okoli 540 sistemov oz. 65 %), ki oskrbuje po 50 - 500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi (2004) oz. direktive EU o pitni vodi (1998). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (pomanjkljivo strokovno upravljanje, urejenost vodovarstvenih območij idr.). Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večja oskrbovalna območja, ki imajo strokovno upravljanje (IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2013; NLZOH, 2014-2015).
Enako kot prejšnja leta, sta bili v letu 2014 v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. V obeh mestih živijo prebivalci na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode. Glede na podatke Statističnega urada RS z dne 1.7.2014 predstavljajo prebivalci v Ljubljani in Mariboru 19 % (oziroma 398.149) prebivalcev Slovenije. Če kot mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci (Ljubljana in Maribor) ter štejemo za podeželje (rural environment) vsa ostala naselja, potem sledi, da se v Sloveniji prebivalci, ki živijo v mestnem okolju oskrbujejo s pitno vodo, ki je vključena v monitoring, ostalih 81 % (oziroma 1.663.474), ki živi na podeželju, pa se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom (okoli 89 % oziroma 1.472.234 prebivalcev) ali je brez nadzora (okoli 11 % oziroma 191.240 prebivalcev) (Statistični urad RS, 2015; NLZOH, 2015).
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011), Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006), Pravilnik o pitni vodi (2004 in spremembe), Council Directive 98/83/EC, Transforming our world: the 2030 Agenda for sustainable development
Podatki o monitoringu pitne vode: Monitoring pitne vode: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana za leta 2004 - 2007; Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2008-2013, NLZOH za leto 2014; (Vir: IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2008-2013; NLZOH, 2014-2015).
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2013 ZZV Maribor, v letu 2014 pa NLZOH.
Datum zajema podatkov: avgust 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov se osvežuje in dopolnjuje sproti z rezultati preskusov odvzetih vzorcev v okviru državnega monitoringa. Od leta 2004 je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekal glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah. Podatki so predstavljeni so v letnih poročilih o pitni vodi (Vir: IVZ, 2005-2008), objavljenih na spletni strani NIJZ, za leta 2008-2013 so podatki v zbirkah podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode (ZZV MB, 2008-2012), za leti 2013 in 2014 so delno v agregirani obliki (skupaj redna in občasna preskušanja), objavljeni na spletni strani http://www.mpv.si/. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004) je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1998). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Monitoring pitne vode zagotavlja Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 oseb ter tudi sistemi, ki niso vključeni npr. zaradi še nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudi – občasni preskusi (kemijski parametri) v letih 2006-2010 približno na 5-10 % oskrbovalnih območij, vsako leto drugih in 10 % v letu 2014. Po Pravilniku o pitni vodi (2004), ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2014 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo s pitno vodo 50 ali več ljudi.
Za obdobje 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, za obdobje 2008-2012 ZZV Maribor, za leti 2013 in 2014 pa NLZOH; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2014 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode NLZOH, pred tem ZZV Maribor (2008-2013) in pred tem IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov o prebivalcih oz. vir: Statistični Urad RS, Prebivalstvo po: SPOL, OBČINE, POLLETJE, STAROST in Statistični Urad RS, Prebivalstvo po: SPOL, STAROST, POLLETJE , STATISTIČNA REGIJA. Skrbnik podatkov je: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2015
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2004-2014. Podatki se v zbirki zbirajo sproti in na letni ravni.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.
- Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Offi-cial Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.
- Pitna voda, NIJZ . http://www.nijz.si/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda. Pogosta vprašanja o pitni vodi. 4. Voda in onesnaženja: http://www.nijz.si/pogosta-vprasanja-o-pitni-vodi
- IVZ, 2005. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.
- IVZ, 2006. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.
- IVZ, 2007. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.
- IVZ, 2008. K. Bitenc, I.Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.
- Pravilnik o pitni vodi (Ur l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06 in 25/09).
- Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS do leta 2007, v letih 2008-20013 ZZV Maribor, za leto 2014 NLZOH.
- Statistični urad RS. Prebivalstvo po: SPOL, OBČINE, POLLETJE , STAROST.
- Statistični urad RS. Prebivalstvo po: SPOL, STAROST, POLLETJE , STATISTIČNA REGIJA.Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–.2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.
- Vlada RS, 2006. Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.
- ZZV MB, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2008, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
- ZZV MB, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2009, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
- ZZV MB, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2010, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
- ZZV MB, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2011, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
- ZZV MB, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2012, Zavod za zdravstveno varstvo Maribor.
- NLZOH, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2013, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Lokacija Maribor.
- NLZOH, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, 2014, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Lokacija Maribor.