HTML Online Editor Sample
V Sloveniji se je v letu 2011 89 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, pri katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti (monitoring) na mestu uporabe, to je na pipi uporabnika. Kakovost pitne vode ni znana za okoli 11 % prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo iz lastnih virov pitne vode oz. sistemov z manj kot 50 oseb, ali iz drugih razlogov niso zajeti v monitoring. V velikih mestih se vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring.
Kazalec predstavlja število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2011 in prebivalce, ki niso bili vključeni.
Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje ali pa se deli na več oskrbovalnih območij. Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi (2004), v Prilogi II, Tabela B1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na število prebivalcev na oskrbovalnem območju, ki jih oskrbujejo s pitno vodo; v kazalcu jih združujemo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev) oskrbovalna območja
IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
50-500 | št. | 120712 | 115467 | 115692 | 111761 | 110155 | 104785 | 103307 |
501-1.000 | št. | 63495 | 63881 | 65618 | 73197 | 74009 | 79237 | 75845 |
1.001 - 5.000 | št. | 249602 | 252175 | 249523 | 248623 | 236644 | 241403 | 231986 |
5.001 - 10.000 | št. | 233540 | 229876 | 220533 | 236392 | 227033 | 218627 | 358774 |
10.001 - 20.000 | št. | 334488 | 323988 | 334102 | 369044 | 381635 | 396784 | 306982 |
20.001 - 50.000 | št. | 403647 | 431688 | 481406 | 373443 | 324145 | 324145 | 246601 |
50.001 - 100.000 | št. | 292000 | 292000 | 241000 | 300494 | 353743 | 353774 | 406507 |
> 100.000 | št. | 137000 | 137000 | 137000 | 104600 | 104600 | 104600 | 104600 |
brez nadzora | št. | 166630 | 162441 | 174532 | 205075 | 230371 | 225906 | 217894 |
50-500 | % | 6 | 6 | 6 | 6 | 5 | 5 | 5 |
501-1.000 | % | 3 | 3 | 3 | 4 | 4 | 4 | 4 |
1.001 - 5.000 | % | 12 | 13 | 12 | 12 | 12 | 12 | 11 |
5.001 - 10.000 | % | 12 | 11 | 11 | 12 | 11 | 11 | 17 |
10.001 - 20.000 | % | 17 | 16 | 17 | 18 | 19 | 19 | 15 |
20.001 - 50.000 | % | 20 | 21 | 24 | 18 | 16 | 16 | 12 |
50.001 - 100.000 | % | 15 | 15 | 12 | 15 | 17 | 17 | 20 |
> 100.000 | % | 7 | 7 | 7 | 5 | 5 | 5 | 5 |
brez nadzora | % | 8 | 8 | 9 | 10 | 11 | 11 | 11 |
IVZ, 2005-2008; ZZV MB, 2009-2012
2005 | 2006 | 2007 | 2008 | 2009 | 2010 | 2011 | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
50-500 | št. | 721 | 692 | 697 | 695 | 688 | 669 | 635 |
501-1.000 | št. | 90 | 90 | 91 | 102 | 102 | 113 | 109 |
1.001 - 5.000 | št. | 109 | 111 | 111 | 110 | 105 | 108 | 33 |
5.001 - 10.000 | št. | 32 | 32 | 31 | 33 | 33 | 32 | 5 |
10.001 - 20.000 | št. | 24 | 23 | 24 | 26 | 27 | 28 | 11 |
20.001 - 50.000 | št. | 14 | 15 | 16 | 13 | 12 | 12 | 111 |
50.001 - 100.000 | št. | 4 | 4 | 3 | 4 | 5 | 5 | 28 |
> 100.000 | št. | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 | 1 |
SKUPAJ | št. | 995 | 968 | 974 | 984 | 973 | 968 | 933 |
ZZV MB, 2011
SLO | CE | KP | KR | LJ | MB | MS | NG | NM | Ravne na Kor. | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
mala (50-1000) | % | 9 | 13 | 3 | 10 | 7 | 4 | 18 | 16 | 10 | 17 |
srednja (100-10.000) | % | 22 | 23 | 2 | 25 | 21 | 14 | 24 | 33 | 37 | 60 |
velika (>10.000) | % | 58 | 42 | 86 | 57 | 63 | 79 | 43 | 41 | 44 | - |
brez nadzora | % | 11 | 22 | 9 | 8 | 10 | 3 | 15 | 10 | 10 | 23 |
ZZV MB, 2012
SLO | CE | KP | KR | LJ | MB | MS | NG | NM | Ravne na Kor. | ||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
mala (50-1000) | % | 9 | 13 | 3 | 10 | 7 | 4 | 18 | 16 | 10 | 17 |
srednja (100-10.000) | % | 22 | 23 | 2 | 25 | 21 | 14 | 24 | 33 | 37 | 60 |
velika (>10.000) | % | 58 | 42 | 86 | 57 | 63 | 79 | 43 | 41 | 44 | - |
brez nadzora | % | 11 | 22 | 9 | 8 | 10 | 3 | 15 | 10 | 10 | 23 |
Po tipu surove vode delimo pitno vodo na površinsko in nepovršinsko. Površinske vode so celinske vode, tekoče ali stoječe (npr. reke, jezera). Zaradi izpostavljenosti onesnaženjem je kakovost vprašljiva. V higienskem smislu uvrščamo med površinske tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so v Sloveniji t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samočiščenja. Ostale vode so nepovršinske.
V letu 2011 je bilo 43 % (401) oskrbovalnih območij s površinsko vodo, ki so oskrbovala 33 % prebivalcev Slovenije (605.942) in 55 % (517) oskrbovalnih območij z nepovršinsko vodo, ki so oskrbovala 67 % prebivalcev Slovenije (1.225.385). Oskrbovalnih območij, za katere ni podatka o tipu vode, je bilo 15 (2 %) in so oskrbovala 3.275 prebivalcev (0,2 %) (IVZ, 2010).
Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v letu 2011 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo 89 % (oz. 1.834.602) prebivalcev Slovenije. V obdobju 2004-2011 se je 8-11 % (157.000 - 218.000) prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz malih sistemov z manj kot 50 oseb, ali niso bili vključeni v monitoring zaradi nepopolnega zajema. V letu 2011 je bilo 69 % prebivalcev vezanih na oskrbovalna območja, ki so oskrbovala več kot 5.000 ljudi (156 oz. 17 % oskrbovalnih območij) (ZZV MB, 2012).
Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki jih je v obdobju 2004 - 2007 upravljal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) ter v obdobju 2008 - 2011 ZZV Maribor, je razvidno, da se je število vseh evidentiranih oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev gibalo med 968 in 995, leta 2011 pa 933; med leti so bile razlike minimalne, za 1-3 odstotne točke, razen v letu 2011 za 4 odstotne točke. Nekoliko večje razlike so bile med posameznimi razredi. Razlike se pojavljajo zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja. Na velikih oskrbovalnih območjih (z več kot 10.000 ljudi) se oskrbujeta s pitno vodo skoraj dve tretjini (63 %) prebivalcev Slovenije; največ velikih oskrbovalnih območij je na območju ZZV Koper in ZZV Maribor, nad povprečjem še na območju ZZV Ljubljana. Brez monitoringa - spremljanja kakovosti pitne vode in nadzora (s strani upravljavca in inšpekcije) je bila več kot petina prebivalcev na območju ZZV Celje in ZZV Ravne na Koroškem, nad povprečjem še na območju ZZV Murska Sobota, najmanj pa na območju ZZV Maribor (ZZV MB, 2011).
S stališča javnega zdravja so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ker so v velikem deležu mikrobiološko onesnažena, zlasti fekalno, medtem, ko je o njihovi kemijski problematiki zelo malo podatkov – le za 5 % oskrbovalnih območij po ZZV. Večina sistemov (letno okoli 700 sistemov oz. 70 %), ki oskrbuje po 50 - 500 ljudi je bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi (2004) oz. direktive EU o pitni vodi (1998). Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in v skladu s predpisi ne zagotavljajo varne pitne vode (strokovno upravljanje, urejenost vodovarstvenih območij idr.). Potrebno jih je ustrezno urediti ali ukiniti ter priključiti prebivalce na večja oskrbovalna območja, ki imajo strokovno upravljanje (IVZ, 2005-2008, ZZV MB, 2009-2012).
Enako kot prejšnja leta, sta bili v letu 2011 v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. V obeh mestih živijo prebivalci na oskrbovalnih območjih, ki so vključena v monitoring pitne vode. Glede na popis prebivalstva predstavljajo prebivalci v Ljubljani in Mariboru 19 % vseh prebivalcev Slovenije. Če kot mestno okolje (ali urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci (Ljubljana in Maribor) ter štejemo za podeželje (ali rural environment) vsa ostala mesta, iz tega sledi, da se v Sloveniji prebivalci, ki živijo v mestnem okolju oskrbujejo s pitno vodo, ki je vključena v monitoring, ostalih 81 %, ki živi na podeželju (rural environment), pa se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom (87 %) oziroma je brez nadzora (13 %). (Statistični urad Republike Slovenije, ZZV Maribor, 2012).
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, ki jo je sprejela Vlada RS (2011)., Operativni program oskrbe s pitno vodo (2006)
Izvorna baza podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2004-2011.
Skrbnik podatkov: V obdobju 2004-2007 je upravljavec zbirke podatkov IVZ, v obdobju 2008-2011 pa ZZV Maribor.
Datum zajema podatkov: november 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov se osvežuje in dopolnjuje sproti z rezultati preskusov odvzetih vzorcev, ostalo pa na začetku koledarskega leta. Od leta 2004 je strokovni in uradni nadzor ter zbiranje podatkov potekal glede na Pravilnik o pitni vodi in po programih monitoringa.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV). Predstavljeni so v letnih poročilih o pitni vodi, objavljenih na spletni strani IVZ in MZ. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.
Informacija o kakovosti podatkov:
- Prednosti in slabosti
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave. Pravilnik o pitni vodi (2004) je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (1998). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika, v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo manj kot 50 ljudi ter tudi sistemi, ki so izpadli zaradi nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih s 50-500 ljudi – občasni preskusi (kemijski parametri) letno na 5 % oskrbovalnih območij. Po novem Pravilniku o pitni vodi, ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2011 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več ljudi.
V obdobju 2004-2007 je letno poročilo o monitoringu pitne vode pripravil in izdelal IVZ, v obdobju 2008-2011 pa ZZV Maribor; ni kontinuitete prikazov v poročilih v omenjenih obdobjih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije/scenariji niso izdelani.
- Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2 (Od leta 2008 vodi zbirko podatkov o kakovosti pitne vode ZZV Maribor, pred tem pa jo je vodil IVZ RS.)
Prostorska primerljivost: 1
Izvorna baza podatkov oz. vir: Prebivalstvo po občinah
Skrbnik podatkov: Statistični Urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. september 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2011. Podatki se zbirajo na polletni ravni.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura: