[ZD05] Dostop do varne pitne vode
Ključno sporočilo
Večina (91 %) prebivalcev Slovenije se oskrbuje s pitno vodo iz oskrbovalnih sistemov, ki so vključena v strokovni nadzor kakovosti. S stališča javnega zdravja so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ki so fekalno močno onesnažena, predvsem zaradi neustreznega strokovnega upravljanja ter pomanjkljivega nadzora.
Definicija
Kazalec predstavlja število in odstotni delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki so bili vključeni v monitoring pitne vode v obdobju 2004-2007 oziroma v strokovni nadzor v obdobju 1998-2003. Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja oskrbovalno območje. To se lahko deli na več manjših enot oz. oskrbovalnih območij.
Oskrbovalno območje je zemljepisno določeno območje, ki se oskrbuje s pitno vodo iz enega ali več vodnih virov in znotraj katerega so vrednosti preskušanih parametrov v pitni vodi približno enake. Pravilnik o pitni vodi grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede, ki se glede na to, koliko prebivalcev oskrbujejo s pitno vodo, združujejo v mala, srednja in velika (50-1000, 1001-10.000 in >10.000 prebivalcev).
Grafi
Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, Monitoring pitne vode 2004-2007
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 119622 | 120712 | 115467 | 115692 |
| 501-1.000 | št. | 60545 | 63495 | 63881 | 65618 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 257466 | 249602 | 252175 | 249523 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 237706 | 233540 | 229876 | 220533 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 304223 | 334488 | 323988 | 334102 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 431573 | 403647 | 431688 | 481406 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 292000 | 292000 | 292000 | 241000 |
| > 100.000 | št. | 137000 | 137000 | 137000 | 137000 |
| brez nadzora | št. | 156869 | 166630 | 162441 | 174532 |
| 50-500 | % | 6 | 6 | 5.7 | 5.7 |
| 501-1.000 | % | 3 | 3.2 | 3.2 | 3.2 |
| 1.001 - 5.000 | % | 12.9 | 12.5 | 12.6 | 12.4 |
| 5.001 - 10.000 | % | 11.9 | 11.7 | 11.4 | 10.9 |
| 10.001 - 20.000 | % | 15.2 | 16.7 | 16.1 | 16.5 |
| 20.001 - 50.000 | % | 21.6 | 20.2 | 21.5 | 23.8 |
| 50.001 - 100.000 | % | 14.6 | 14.6 | 14.5 | 11.9 |
| > 100.000 | % | 6.9 | 6.8 | 6.8 | 6.8 |
| brez nadzora | % | 7.9 | 8.3 | 8.1 | 8.6 |
Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, Monitoring pitne vode 2004-2007
| 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
|---|---|---|---|---|---|
| 50-500 | št. | 706 | 721 | 692 | 697 |
| 501-1.000 | št. | 85 | 90 | 90 | 91 |
| 1.001 - 5.000 | št. | 112 | 109 | 111 | 111 |
| 5.001 - 10.000 | št. | 32 | 32 | 32 | 31 |
| 10.001 - 20.000 | št. | 22 | 24 | 23 | 24 |
| 20.001 - 50.000 | št. | 15 | 14 | 15 | 16 |
| 50.001 - 100.000 | št. | 4 | 4 | 4 | 3 |
| > 100.000 | št. | 1 | 1 | 1 | 1 |
Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, Monitoring pitne vode 2004-2007
| 1998 | 1999 | 2000 | 2001 | 2002 | 2003 | 2004 | 2005 | 2006 | 2007 | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| brez nadzora | št. | 440152 | 319342 | 211509 | 192841 | 124094 | 144609 | 156869 | 166630 | 162441 | 174532 |
| prebivalci vezani na sisteme s strok. nadzorom/oskrbovalna območja z monitoringom | št. | 1533987 | 1656948 | 1765720 | 1786056 | 1871624 | 1852164 | 1840135 | 1834484 | 1846075 | 1844874 |
| brez nadzora | % | 22.3 | 16.2 | 10.7 | 9.7 | 6.2 | 7.2 | 7.9 | 8.3 | 8.1 | 8.6 |
| prebivalci vezani na sisteme s strok. nadzorom/oskrbovalna območja z monitoringom | % | 77.7 | 83.8 | 89.3 | 90.3 | 93.8 | 92.8 | 92.1 | 91.7 | 91.9 | 91.4 |
Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, Inštitut RS za varovanje zdravja, Monitoring pitne vode 2007
| Slovenija | Celje | Koper | Kranj | Ljubljana | Maribor | Murska Sobota | Nova Gorica | Novo mesto | R/K | ||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| MALA (50-1000) | % | 9 | 12.2 | 3.6 | 9.2 | 6.9 | 3.8 | 17.5 | 16.7 | 10.9 | 17.1 |
| SREDNJA (100-10.000) | % | 23.3 | 22.8 | 1.8 | 28.3 | 24.8 | 14.1 | 22.9 | 24.2 | 34.1 | 59.4 |
| VELIKA (>10.000) | % | 59.1 | 40.1 | 88.3 | 52.4 | 68.7 | 79.4 | 39.8 | 52.5 | 43.4 | - |
| BREZ NADZORA | % | 8.6 | 24.9 | 6.3 | 10.2 | -0.5 | 2.7 | 19.8 | 6.6 | 11.7 | 23.5 |
Cilji
- Zagotoviti dostop do varne (skladne in zdravstveno ustrezne) pitne vode vsakomur, vedno, povsod in v zadostnih količinah.
- Popoln zajem sistemov za oskrbo s pitno vodo v celovit nadzor z ustreznim strokovnim upravljanjem.
- Izvajanje monitoringa na vseh sistemih v celoti (redni in občasni preskusi).
- Obveščanje in poučevanje prebivalcev, ki niso vključeni v redni monitoring pitne vode o tem, kako zagotoviti večjo kakovost pitne vode (priporočila za ravnanje, če obstaja utemeljen sum, da voda predstavlja potencialno nevarnost za zdravje).
- Povečanje števila prebivalcev, za katere bodo znani rezultati kakovosti pitne vode.
Komentar
Na oskrbovalnih območjih, ki so bila v obdobju 2004-2007 vključena v monitoring pitne vode se je oskrbovalo pribl. 91 % (oz. 1.840.000) prebivalcev Slovenije. Razlike med leti so zanemarljive in se gibljejo med 0,2 in 0,7 odstotne točke. V obdobju 2004-2007 je bilo 8-9 % (oz. 156.000-175.000) prebivalcev oskrbovanih s pitno vodo iz sistemov, ki so oskrbovali manj kot 50 oseb ali zaradi nepopolnega zajema niso bili vključeni v strokovni nadzor (predvsem v velikostnem razredu 50–500 prebivalcev) in s tem v strokovno nadzorovan monitoring. Večina prebivalcev Slovenije je vezana na oskrbovalne sisteme, ki oskrbujejo 20.000-50.000 ljudi (Slika 1 in 3).
Iz Zbirk podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode, ki jih je v obdobju 2004-2007 upravljal Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je razvidno, da je bilo v Sloveniji v tem obdobju evidentiranih 968-995 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala po 50 ali več prebivalcev. Razlike med leti so minimalne, zmanjšanje ali povečanje števila se med leti giblje od 0,6 do 2,7 odstotne točke, predvsem v najnižjem velikostnem razredu oskrbovalnih območij (50-500 ljudi) (Slika 2). Razlike se pojavljajo zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključitev prebivalcev na večja oskrbovalna območja. Glede na razdelitev območnih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) ostaja brez ustreznega nadzora nad kakovostjo pitne vode približno četrtina prebivalcev ZZV Celje in Ravne na Koroškem ter petina ZZV Murska Sobota (Slika 4).
S stališča javnega zdravja so najbolj problematična mala oskrbovalna območja, ker so mikrobiološko, zlasti fekalno, močno onesnažena, medtem, ko o njihovi kemijski problematiki večinoma ni podatkov. Večina sistemov (72 % vseh oz. 700 sistemov), ki oskrbuje le po 50-500 ljudi je bila vključena v sistem strokovnega upravljanja zaradi zahtev pravilnika oz. Direktive EU o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (Direktiva 98/83/ES), ker oskrbujejo 50 in več ljudi. Večinoma ti sistemi ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo, saj nimajo ustreznega strokovnega upravljanja, zlasti priprave pitne vode, kjer je ta potrebna, pomanjkljiv nadzor in drugo. Večino teh sistemov, ki glede na predpise ne zagotavljajo varne pitne vode, bi bilo potrebno ukiniti ali ustrezno urediti.
Metodologija
Podatki za Slovenijo:
Cilji povzeti po: Operativni program oskrbe s pitno vodo (julij 2006)
Izvorna baza podatkov: Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode za obdobje 2004-2007 in Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo za obdobje 1998-2003
Podatki, ki se nanašajo na obdobje 2004-2007 so se zbirali v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09), na podlagi katerega je bila razvita Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode. Bazo podatkov o skladnosti pitne vode predstavljajo podatki, pridobljeni z monitoringom. Nosilec monitoringa je bil v obdobju 2004-2007 Inštitut za varovanje zdravja (IVZ). Zbirke vsebujejo podatke o upravljavcu, sistemu za oskrbo s pitno vodo, oskrbovalnem območju (tip vode, priprava vode, število prebivalcev, ki jih oskrbuje) in rezultate preskusov vzorcev pitne vode.
Do leta 2003 so vir podatkov Zbirke podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo 1999-2003, katerih osnova je Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00). Podatke so zagotavljali upravljavci sistemov za oskrbo s pitno vodo v okviru strokovnega nadzora in jih sporočali območnim zavodom za zdravstveno varstvo (ZZV), s katerimi so imeli sklenjeno pogodbo, ZZV pa IVZ. IVZ je pripravil letno poročilo in ga posredoval Ministrstvu za zdravje. Vzorci so se odvzemali na sistemih, ki so oskrbovali 20 ali več ljudi, praviloma po pripravi vode. Poleg spremembe načina spremljanja se je leta 2004 nekoliko spremenil nabor parametrov, njihove mejne vrednosti, shema vzorčenja idr., zato rezultati monitoringa 2004-2007 niso povsem primerljivi s podatki 1998-2003. Gre za približno primerjavo velikosti pojava.
Upravljalec podatkov: Inštitut za varovanje zdravja RS, Center za zdravstveno ekologijo
Datum zajema podatkov: junij 2009.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Zbirka podatkov se osvežuje in dopolnjuje enkrat na leto. Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov je za obdobje do leta 2003 podrobneje opisana v Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, od leta 2004 dalje pa v Pravilniku o pitni vodi in Programu monitoringa pitne vode za obdobje 2004-2007.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo, so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po območnih zavodih za zdravstveno zavarovanje (ZZV). Predstavljeni so v letnih poročilih o pitni vodi, objavljenih na spletni strani IVZ. Zaradi lažje preglednosti so podatki za prikaz preračunani v odstotne deleže.
Informacija o kakovosti podatkov:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni podatki, ki so del mednarodne izmenjave.
Pravilnik o pitni vodi (Ur.l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09) je usklajen z Direktivo Evropske Unije o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi (Direktiva 98/83/ES). V skladu z zakonodajo se za potrebe preverjanja ali pitna voda izpolnjuje zahteve pravilnika, zlasti za skladnost, od leta 2004 dalje izvaja spremljanje (monitoring), ki je vezano na oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi. Zagotavlja ga Ministrstvo za zdravje. Skladnost mora biti zagotovljena na mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda, npr. na pipi uporabnika.
Slabosti: Glede na zahteve pravilnika v monitoring pitne vode niso bili zajeti sistemi, ki oskrbujejo do 50 ljudi, ter tudi sistemi, ki so izpadli zaradi nepopolnega zajema. Poleg tega se monitoring ni v celoti izvajal na najmanjših oskrbovalnih območjih.
Podatki za obdobje 2004–2007 niso povsem primerljivi s podatki obdobja 1998-2003 zaradi spremembe Pravilnika o pitni vodi. Po prej veljavnem Pravilniku o zdravstveni ustreznosti pitne vode, se je izvajal strokovni nadzor na sistemih, ki so oskrbovali 20 in več ljudi. Po novem Pravilniku o pitni vodi, ki se nanaša na podatke za obdobje 2004–2007 se monitoring izvaja na oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo 50 in več ljudi. Poleg spremembe velikostnega razreda oskrbovalnega območja so spremembe tudi v naboru spremljanih parametrov, njihovih mejnih vrednostih idr. Iz navedenih razlogov ne moremo govoriti o kontinuiteti podatkov, temveč samo o približni primerjavi velikosti pojava. Do leta 2003 so vzorčenje zagotavljali upravljavci kjerkoli na sistemu s pitno vodo, v obdobju 2004–2007 pa je vzorčenje zagotavljalo Ministrstvo za zdravje na pipi uporabnika.
Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki za obdobje 1998-2003 niso primerljivi s podatki za obdobje 2004-2007 zaradi spremembe metodologije zajema oskrbovalnih območij, ki oskrbujejo 50 ali več ljudi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): projekcije/scenariji niso izdelani
Skupna ocena (1=brez večjih pripomb, 3=podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 2 (nepopoln zajem)
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- Direktiva Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi
- Pravilnik o pitni vodi (Ur.l.RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09)
- Pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur.l. RS, št. 46/97, 52/97, 54/98, 7/00)
- Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS.