KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji se je v letu 2019, 93 % prebivalcev oskrbovalo s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo oziroma na 858 oskrbovalnih območjih, na katerih se je izvajalo spremljanje kakovosti pitne vode – monitoring, na mestu uporabe, na pipi uporabnika. V Monitoring pitne vode ni bilo vključenih 7 % prebivalcev, ki se oskrbujejo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo z manj kot 50 oseb (npr. lastna oskrba s pitno vodo, samooskrba). V mestih se praviloma vsi prebivalci oskrbujejo s pitno vodo, pri kateri se izvaja monitoring. Dostopnost do pitne vode se je v obdobju 2004–2019 nekoliko izboljšala.


Kazalec predstavlja število in delež prebivalcev Slovenije, ki se oskrbujejo s pitno vodo na oskrbovalnih območjih, ki so bila vključena v monitoring pitne vode v obdobju 2004–2019 ter prebivalcev, pri katerih se monitoring pitne vode ni izvajal (brez nadzora), za leto 2019 tudi po statističnih regijah.

Sistem za oskrbo s pitno vodo predstavlja eno oskrbovalno območje, ali se deli na več oskrbovalnih območij, glede na definicijo: oskrbovalno območje je zemljepisno opredeljeno območje, na katerem pitna voda prihaja iz enega ali več virov, znotraj katerega je kakovost vode približno enaka. Pravilnik o pitni vodi, v Prilogi II, Tabela 1, grupira oskrbovalna območja v velikostne razrede glede na količino distribuirane vode na dan oziroma število prebivalcev na oskrbovalnem območju; v kazalcu jih združujemo tudi v mala, srednja in velika oskrbovalna območja, ki oskrbujejo 50–1.000, 1.001–10.000 in >10.000 prebivalcev.

Sistem za oskrbo s pitno vodo se oskrbuje iz vodnih virov:

- s podzemno vodo brez vpliva površinske vode,

- s podzemno vodo pod vplivom površinske vode (npr. kraški vodonosniki) 

- z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) in

- z vodo, ki je nedoločena.

 

V higienskem smislu oziroma z vidika javnega zdravja uvrščamo med površinske vode tudi tiste vode, v katerih je ugotovljena prisotnost mikro ali makroorganizmov ali vode s spremembami lastnosti, ki so tesno povezane z atmosferskimi značilnostmi ali značilnostmi površine ali površinske vode. Take vode so pri nas t.i. kraške vode, ki imajo le v omejeni stopnji sposobnosti samoočiščenja pri prehajanju/pronicanju v podzemlje. Ostale vode so nepovršinske oziroma podzemne vode brez vpliva površinske vode.


Grafi

Slika ZD05-1: Delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in prebivalci brez monitoringa (brez nadzora), 2004–2019
Viri:

IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020 (Julij, 2020)

Prikaži podatke
50-500 [%] 501-1.000 [%] 1.001 - 5.000 [%] 5.001 - 10.000 [%] 10.001 - 20.000 [%] 20.001 - 50.000 [%] 50.001 - 100.000 [%] > 100.000 [%] brez nadzora [%]
2004 5,99 3,03 12,89 11,90 15,23 21,61 14,62 6,86 7,86
2005 6,03 3,17 12,47 11,67 16,72 20,17 14,59 6,85 8,33
2006 5,75 3,18 12,56 11,45 16,13 21,49 14,54 6,82 8,09
2007 5,73 3,25 12,36 10,92 16,54 23,84 11,93 6,78 8,64
2008 5,53 3,62 12,29 11,69 18,25 18,46 14,86 5,17 10,14
2009 5,39 3,62 11,59 11,12 18,69 15,87 17,32 5,12 11,28
2010 5,11 3,87 11,78 10,67 19,36 15,82 17,26 5,10 11,02
2011 5,03 3,70 11,30 17,48 14,96 12,01 19,81 5,10 10,62
2012 4,87 3,82 12,34 10,73 22,12 15,62 17,39 5,77 7,33
2013 4,83 3,61 12,56 10,84 22,09 15,73 17,37 5,77 7,20
2014 4,72 3,51 12,47 10,61 18,56 21,10 13,76 5,97 9,30
2015 4,82 3,60 12,57 11,00 19,62 22,31 13,75 5,84 6,48
2016 4,76 3,51 12,20 10,30 20,00 23,87 13,79 6,02 5,55
2017 4,82 3,27 12,22 9,98 20,04 24,09 13,78 6,02 5,79
2018 4,71 3,17 11,81 10,27 21,61 23,47 13,09 6,03 5,83
2019 4,60 3,20 11,90 9,80 22,40 22,30 13 6 6,80
Slika ZD05-2: Število oskrbovalnih območij, po velikostnih razredih, glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo, v obdobju 2004-2019
Viri:

IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020; SURS, 2019 (Julij, 2020)

Prikaži podatke
50-500 [št.] 501-1.000 [št.] 1.001 - 5.000 [št.] 5.001 - 10.000 [št.] 10.001 - 20.000 [št.] 20.001 - 50.000 [št.] 50.001 - 100.000 [št.] > 100.000 [št.] SKUPAJ [št.]
2004 706 85 112 32 22 15 4 1 977
2005 721 90 109 32 24 14 4 1 995
2006 692 90 111 32 23 15 4 1 968
2007 697 91 111 31 24 16 3 1 974
2008 695 102 110 33 26 13 4 1 984
2009 688 102 105 33 27 12 5 1 973
2010 669 113 108 32 28 12 5 1 968
2011 634 108 111 33 28 11 5 1 931
2012 597 111 115 32 31 11 5 1 903
2013 583 105 118 32 31 11 5 1 886
2014 544 102 119 31 27 16 4 1 844
2015 569 105 120 32 29 17 4 1 877
2016 572 101 114 30 30 18 4 1 870
2017 576 94 114 29 30 18 4 1 866
2018 571 92 111 30 32 17 4 1 858
2019 573 91 111 29 33 16 4 1 858
Slika ZD05-3: Delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij (mala, srednja, velika) in prebivalcev brez nadzora, statistične regije 2019
Viri:

NLZOH (2020); SURS, 2019 (Julij, 2020)

Prikaži podatke
mala (50-1000) [%] srednja (1000-10.000) [%] velika (>10.000) [%] brez nadzora [%]
Gorenjska 8,75 28,17 57,18 5,91
Goriška 17,35 28,14 46,77 7,74
JV Slo 8,39 29,99 55,40 6,22
Koroška 15,79 59,17 0 25,04
Obalno-kraška 1,57 0 89,96 8,48
Osrednjeslovenska 4,18 10,51 81,46 3,84
Podravska 2,72 22,63 67,16 7,49
Pomurska 7,48 22,38 66,99 3,15
Posavska 20,33 28,90 41,84 8,92
Prim.-notransjka 7,18 35,80 56,94 0,08
Savinjska 8,85 20,40 60,22 10,53
Zasavska 27,22 49,40 19,96 3,42
Slovenija 7,73 21,78 63,65 6,83
Slika ZD05-4: Število in delež oskrbovalnih območij, po tipu vodnega vira - surove vode, 2019
Viri:

NLZOH, 2020; SURS, 2019 (Julij, 2020)

Prikaži podatke
Tip vodnega vira - surova voda Število oskrbovalnih območij Delež oskrbovalnih območij (v %)
Podzemna - brez vpliva površinske vode 441 51,3986014
Podzemna - pod vplivom površinske vode 402 46,85314685
Mešana - Izviri podzemne vode s površinskim dotokom 14 1,631701632
Nedoločeno 1 0,116550117
SKUPAJ 858 100
Slika ZD05-5: Število in delež prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo, po tipu vodnega vira - surove vode, 2019
Viri:

NLZOH, 2020; SURS, 2019 (Julij, 2020)

Prikaži podatke
Tip vodnega vira - surova voda Število uporabnikov pitne vode Delež uporabnikov pitne vode (v %)
Podzemna - brez vpliva površinske vode 1232671 63,32723695
Podzemna - pod vplivom površinske vode 691717 35,53626747
Mešana - Izviri podzemne vode s površinskim dotokom 22051 1,13284802
Nedoločeno   71 0,003647554
SKUPAJ     1946510 100

Cilji

 

  • Zagotoviti vsem prebivalcem Slovenije dostop do skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.
  • Priključevati prebivalce, zlasti iz malih neurejenih vodovodov na večje, ki imajo ustrezno strokovno upravljanje in nadzor ali jih ustrezno urediti, da se zagotovi varna oskrba s pitno vodo.
  • Izvajati monitoring na vseh oskrbovalnih območjih, v obsegu parametrov, glede na Pravilnik o pitni vodi, tudi za kemijske parametre.
  • Prebivalce, ki se oskrbujejo iz sistemov z manj kot 50 oseb, mora lokalna skupnost obvestiti, da se pri njih ne izvaja Pravilnik o pitni vodi (ni monitoringa oziroma ni nadzora) in jih poučiti o ukrepih za varovanje zdravja pred škodljivimi učinki onesnažene vode, ki se uporablja kot pitna voda. Če obstaja utemeljen sum, da voda iz prejšnjega stavka predstavlja potencialno nevarnost za zdravje ljudi, mora lokalna skupnost prebivalcem takoj posredovati priporočila za ravnanje.

 

Nova direktiva EU o kakovosti pitne vode, Directive (EU) 2020/2184 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption, se zavzema za doseganje naslednjih ciljev:

  • Strožji standardi za kakovost pitne vode od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije;
  • odpravljanje nastajajočih onesnaževal, kot so hormonski motilci in PFA (perfluorometoksi alkani), tudi mikroplastika (za katero bodo leta 2021 razvite usklajene analitične metode);
  • uvajanje preventivnega pristopa, ki daje prednost ukrepom za zmanjšanje onesnaževanja pri viru z uvedbo „pristopa, ki temelji na tveganju“ (temelji na poglobljeni analizi celotnega vodnega cikla, od izvira do distribucije);
  • ukrepanje za zagotovitev boljšega dostopa do vode, zlasti za ranljive in marginalizirane skupine;
  • ukrepanje za spodbujanje vode iz pipe, tudi v javnih prostorih in restavracijah, za zmanjšanje porabe (plastičnih) steklenic;
  • usklajevanje standardov kakovosti materialov in izdelkov v stiku z vodo, vključno z okrepitvijo mejnih vrednosti svinca (izvedba na ravni EU s podporo Evropske agencije za kemikalije (ECHA));
  • ukrepanje za zmanjšanje uhajanja vode in povečanje preglednosti sektorja.

V letu 2019 se je iz podzemnih vodnih virov (brez vpliva površinske vode) oskrbovalo 63,3 % (1.232.671) prebivalcev Slovenije na 51.4 % (441) oskrbovalnih območjih; iz površinskih vodnih virov, vključno z vodnimi viri, ki so pod vplivom površine in površinske vode se je oskrbovalo 35,5 % (691.717) prebivalcev na 46,9 % (402) oskrbovalnih območjih; z mešano vodo (izviri podzemne vode s površinskim dotokom) se je oskrbovalo 1,1 % (22.051) prebivalcev na 1,6 % (14) oskrbovalnih območjih. Podatka ni (nedoločeno) za 71 (0,0 %) prebivalcev na 1 (0,1 %) oskrbovalnem območju (NLZOH, 2020).

Na oskrbovalnih območjih, vključenih v monitoring se je oskrbovalo skupaj 93,2 % (1.946.510) prebivalcev Slovenije. Glede na vse prebivalce se je skoraj dve tretjini (63,6 % - 1.329.862) prebivalcev oskrbovalo na velikih oskrbovalnih območjih (več kot 10.000 prebivalcev), skoraj tri četrtine (73,5 % - 1.535.602) na oskrbovalnih območjih z več kot 5.000 prebivalcev, skupaj na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih (več kot 1.000 prebivalcev) se je oskrbovalo 85,4 % - 1.784.946 prebivalcev ter 7,7 % - 161.564 prebivalcev na malih oskrbovalnih območjih (50 - 1.000 prebivalcev). V monitoring ni bilo vključenih 6,8 % - 142.800 prebivalcev (brez nadzora); ti prebivalci so se oskrbovali iz sistemov z manj kot 50 oseb (npr.: lastna oskrba, samooskrba - kapnica) (NLZOH, 2020; SURS, 2019).

V letu 2019 je bilo vključenih v monitoring pitne vode 858 oskrbovalnih območij, ki so oskrbovala 50 ali več prebivalcev ter javne objekte in objekte za proizvodnjo in promet živil. V posameznih letih se je število gibalo med 844 in 995. Razlike so tudi med velikostnimi razredi, zaradi izboljševanja evidence, ukinjanja malih oskrbovalnih območij in priključevanja prebivalcev na večja idr. (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020).

Kakovost pitne vode je dobra praviloma na velikih in srednjih oskrbovalnih območjih ter malih, ki oskrbujejo več kot 500 prebivalcev. V splošnem je kakovost sorazmerna z velikostnim razredom oskrbovalnih območij. Po statističnih regijah je bil največji delež prebivalcev na velikih oskrbovalnih območjih v Obalno-kraški (90 %), Osrednjeslovenski regiji (82 %) ter Podravski regiji in Pomurski regiji (po 67 %). Največji delež prebivalcev brez monitoringa pa je bil v Koroški regiji (25 %) in Savinjski regiji (11 %). V Koroški regiji tudi ni velikega oskrbovalnega območja, v Obalno-kraški regiji ni srednjega oskrbovalnega območja. (NLZOH, 2020).

Pravilnik o pitni vodi določa v drugem odstavku 32. člena: »Pri izbiri vode za oskrbo s pitno vodo ima prednost voda, za katero priprava ni potrebna.« V Sloveniji se skoraj četrtina prebivalcev oskrbuje s pitno vodo, za katero obdelava surove vode - priprava vode ni potrebna. Za izračun smo upoštevali oskrbovalna območja s podzemnimi vodnimi viri, ki so brez vpliva površine ali površinske vode, ki nimajo priprave vode. Vključenih je 16 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 5.000 prebivalcev (22 % - 466.269 prebivalcev) oziroma skupaj 22 oskrbovalnih območjih, ki oskrbujejo več kot 1.000 prebivalcev (23 % - 478.285 prebivalcev). To kaže na izjemno kakovost nekaterih vodnih virov, zlasti na območju Osrednjeslovenske, Gorenjske, Podravske statistične regije idr. (NLZOH, 2019)

Z vidika javnega zdravja je največji delež oskrbovalnih območij, ki niso ustrezno urejena v velikostnem razredu s po 50–500 oseb, ki oskrbujejo 4,8 % - 96.518 prebivalcev in so v večjem deležu mikrobiološko onesnažena, tudi fekalno. Tudi podatki o njihovi kemijski kakovosti so pomanjkljivi (znani so za: 5–10 % oskrbovalnih območij v letih 2006–2010, vsako leto drugih; za 10-14 % oskrbovalnih območjih v letih 2014–2016, 4 % v letu 2017 in v letih 2018-2019 za eno s 500 prebivalci). Oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50–500 prebivalcev so bila vključena v monitoring zaradi zahtev Pravilnika o pitni vodi oz. direktive EU o pitni vodi, ker oskrbujejo 50 ali več oseb. Nekatera ne ustrezajo zahtevam za pitno vodo in ne zagotavljajo varne oskrbe s pitno vodo (pomanjkljivo upravljanje, niso določena vodovarstvena območja idr.); treba jih je ustrezno urediti ali ukiniti in priključiti prebivalce na večja. (IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020).

V letu 2019 sta bili v Sloveniji dve mesti z več kot 100.000 prebivalci, Ljubljana in Maribor. Glede na podatke SURS (stanje po H2,  2019), v Ljubljani in Mariboru prebiva 19,4 % (oz. 406.208) prebivalcev. Če za mestno okolje (urban environment) upoštevamo mesta z ≥ 100.000 prebivalci in za podeželje (rural environment) ostala mesta in naselja, se prebivalci v mestnem okolju praviloma vsi oskrbujejo s pitno vodo, vključeno v monitoring (redke so izjeme: nekaj oseb). Ostalih 80,6 % (oz. 1.683.102) prebivalcev, ki živi na podeželju in v manjših mestih, se oskrbuje s pitno vodo, ki je bodisi pod nadzorom 91,5 % (1.540.302 prebivalcev) ali je brez nadzora 8,5 % (142.800 prebivalcev).


Metodologija

Cilji povzeti po: Directive (EU) 2020/2184 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption, CEHAP za Slovenijo (2004), Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020, Akcijski načrt za izvajanje strategije Republike Slovenije za zdravje otrok v povezavi z okoljem 2012–2020, Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17), Council Directive 98/83/EC in Commission Directive (EU) 2015/1787; Navodila za pripravo in izvajanje Načrta za zagotavljanje varnosti pitne vode (NIJZ, 2015), Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development.

 

Podatki za Slovenijo:

Metodologija zbiranja podatkov: Od leta 2004 se monitoring pitne vode izvaja po Pravilniku o pitni vodi. Monitoring zagotavlja Ministrstvo za zdravje na mestu uporabe npr. pipa uporabnika. Vzorčenje pitne vode se izvaja po letnem programu monitoringa, glede na določila 11.-14. člena ter Priloge I in Priloge II Pravilnika o pitni vodi. Program monitoringa v 12. členu Pravilnika o pitni vodi določa mesta vzorčenja, ki morajo biti reprezentativna za posamezno oskrbovalno območje (mesta vzorčenja se določijo v sodelovanju z upravljavci, število mest vzorčenja in število vzorčenj na posameznem mestu se določi glede na velikost oskrbovalnega območja iz Priloge II; določena so tudi rezervna mesta vzorčenja), vzorčevalce in laboratorije, ki izvajajo preskušanje vzorcev, pogostost vzorčenja in parametre glede na prilogo II iz priloge I. Program monitoringa mora biti v skladu s kriteriji iz celotne priloge II: DEL A - Splošni cilji in programi monitoringa pitne vode, DEL B - Parametri in pogostnosti, DEL C - Ocena tveganja, po določenih parametrih iz Priloge I. 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o številu oskrbovalnih območij in številu prebivalcev, ki se na njih oskrbujejo s pitno vodo so obdelani in prikazani v agregirani obliki, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po statističnih regijah.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in prebivalci brez monitoringa

Število

IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020; SURS, 2019

2004–2019

v oktobru tekočega leta za preteklo leto

 

Letno

Julij 2020

 

da

Število oskrbovalnih območij, po velikostnih razredih glede na število prebivalcev, ki jih oskrbujejo

IVZ, 2005–2008; ZZV MB, 2009–2013; NLZOH, 2014–2020

 

 

Letno

da

Delež prebivalcev Slovenije, vključenih v monitoring pitne vode, po velikostnih razredih oskrbovalnih območij (mala, srednja, velika), prebivalci brez monitoringa (brez nadzora), po statističnih regijah

Delež

NLZOH, 2020; SURS, 2019

 

2019

 

 

Letno

da

Število in delež oskrbovalnih območij, po tipu vodnega vira - surove vode, 2019

 

Letno

da

Število in delež prebivalcev, ki se oskrbujejo s pitno vodo, po tipu vodnega vira - surove vode, 2019

 

Letno

da

Opredelitev kazalca

Relevantnost kazalca: 1, 2, 3
1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost: 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost: 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Drugi viri in literatura

1.        Drinking water directive, 2020. Proposal for a Directive of the European Parliament and of the Council on the quality of water intended for human consumption (recast) ‒ Outcome of proceedings, Brussels, 5 February 2020. Dostopno na: pdf (europa.eu)

2.        CEHAPE, 2004. Children’s Environment and Health Action Plan for Europe. Declaration. Fourth Ministerial Conference on Environment and Health, Budapest, Hungary, 23–25 June 2004. Copenhagen, WHO Regional Office for Europe, 2004.

3.        Commission Directive (EU) 2015/1787 of 6 October 2015 amending Annexes II and III to Council Directive 98/83/EC on the quality of water intended for human consumption; Official Journal of the European Union L260/6.

4.        Council Directive 98/83/EC of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption. Official Journal of the European Communities, 1998, L330:32–54.

5.        IVZ, 2005. Hočevar Grom A et al. Monitoring pitne vode 2004: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2005.

6.        IVZ, 2006. Hočevar Grom A. et al. Monitoring pitne vode 2005: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, maj 2006.

7.        IVZ, 2007. Petrovič A. et al Monitoring pitne vode 2006: Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana, maj 2007.

8.        IVZ, 2008. K. Bitenc, I. Gale, A. Petrovič. Monitoring pitne vode 2007. Poročilo o pitni vodi v Republiki Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Ljubljana, julij 2008.

9.        NIJZ, 2014. <Pogosta vprašanja o pitni vodi. 4. Voda in onesnaženja. Dostopno 12.10.2020 na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/datoteke/pogosta_vprasanja_o_pitni_vodi.pdf.

10.     NLZOH, 2014. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2014. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2013, NLZOH.

11.     NLZOH, 2015. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2015. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2014, NLZOH.

12.     NLZOH, 2016. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 20016. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2015, NLZOH.

13.     NLZOH, 2017. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2017. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2016, NLZOH.

14.     NLZOH, 2018. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2018. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2017, NLZOH.

15.     NLZOH, 2019. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2019. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2018, NLZOH.

16.     NLZOH, 2020. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, 2020. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2019, NLZOH.

17.     Operativni program oskrbe s pitno vodo (Vlada RS; EVA: 2005-2511-0029), z dne 24.08.2006.

18.     Pravilnik o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17).

19.     Program monitoringa pitne vode. Inštitut za varovanje zdravja RS do leta 2007, v letih 2008–2013 ZZV Maribor, v letih 2014–2019 NLZOH.

20.     Strategija Republike Slovenije za zdravje otrok in mladostnikov v povezavi z okoljem 2012–2020. Sprejela Vlada Republike Slovenije, s sklepom št. 02401-13/2010/5, z dne 1.12.2011.

21.     SURS - Statistični urad RS (2019). Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno.

22.     ZZV MB (2009). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2009. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2008, ZZV Maribor.

23.     ZZV MB (2010). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2010. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2009, ZZV Maribor.

24.     ZZV MB (2011). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2011. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2010, ZZV Maribor.

25.     ZZV MB (2012). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2012. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2011, ZZV Maribor.

26.     ZZV MB (2013). Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2013. Zbirka podatkov o sistemih za oskrbo s pitno vodo in o skladnosti pitne vode 2012, ZZV Maribor.