Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011 in in 8/15) in Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17 ).

Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki pa so dokončno na voljo šele po eno-letnem pregledu oz. z objavo v letnem poročilu.

Za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu kemoluminescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14211.

Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka Ljubljana Figovec (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Od leta 2010 naprej pa ponovno objavljamo rezultate meritev s prometnega merilnega mesta Ljubljana center (T(U)), ki je zdaj na križišču Vošnjakove in Tivolske ulice. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)), ki je zaradi rekonstrukcije cest in povečanja prometa na njih prišlo pod večji vpliv izpustov iz prometa. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. V letu 2008 smo pričeli z meritvami dušikovih oksidov tudi v Kopru (B(U)). To merilno mesto uvrščamo med lokacije, ki merijo koncentracije, ki so značilne za mestno ozadje.

Zavodnje (BI(R)) in Škale (B(S)) spadata med merilna mesta avtomatske mreže termoelektrarne Šoštanj. Merilno mesto Škale je reprezentativno za območje naselja Škale z bližnjo okolico. Merilna postaja Zavodnje beleži stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.

Merilna postaja Kovk (BI(R)) spada v merilno mrežo TE Trbovlje in je višje ležeča ter reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje.

Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.

Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:

a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:

U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;

S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;

R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).

b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:           

B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);

T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);

I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).

c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.

Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o prekoračitvi mejne urne koncentracije dušikovega dioksida - NO₂, podatki o povprečni letni koncentraciji dušikovega dioksida - NO₂ ter podatki o povprečni letni koncentraciji NOx za obdobje 1992-2016. Podatki so preračunani iz izmerjenih urnih vrednosti.

- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, pridobljeni v skladu z zahtevami za spremljanje in statistično obdelavo. Zato so tudi mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): zanesljiv
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): ni projekcij
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

1. Direktiva 2008/50/EC o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo.
2. Ocena onesnaženosti zraka z žveplovim dioksidom, dušikovimi oksidi, delci PM₁₀, ogljikovim monoksidom, benzenom, težkimi kovinami (Pb, As, Cd, Ni) in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki (PAH) v Sloveniji za obdobje 2005-2009, oktober 2010.
3. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2005. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2006.
4. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2006. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, junij 2007.
5. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2007. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2008.
6. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2008. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2009.
7. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2009. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2010.
8. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2010. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2011.
9. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2011. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, julij 2012.
10. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2012. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2013.
11. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2013. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2014.
12. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2014. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, september 2015.
13. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2015. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, 2016.
14. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2016. Letno poročilo. Ljubljana, Agencija RS za okolje, november 2017.
15. Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).
16. Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 9/2011 in 8/15).