Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in vegetacijo.
Kazalec prikazuje število ur s preseženo mejno urno vrednostjo NO2, gibanje povprečne letne koncentracije NO2 in gibanje kritične vrednosti NOx za varstvo rastlin v obdobju 1992 do 2019. Temelji na podatkih meritev onesnaževal zunanjega zraka, izmerjenih na merilnih postajah v Sloveniji. Mejne vrednosti, ki jih kazalec navaja, so skladne z zakonodajnimi določili, navedenimi v razdelku metodologija.
Dušikovi oksidi (vsota koncentracij dušikovega monoksida in dušikovega dioksida) igrajo pomembno vlogo pri vplivu onesnaženega zraka na okolje, predvsem pri zakisovanju in evtrofikaciji (prekomerni obremenjenosti voda s hranilnimi snovmi) ter tvorbi fotokemičnega smoga. Glavni viri dušikovih oksidov so promet, individualna kurišča in termoenergetski objekti, ki uporabljajo fosilna goriva. Dušikovi oksidi nastajajo s spajanjem dušika in kisika pri visokih temperaturah. V izpušnih plinih znaša delež dušikovega monoksida (NO) preko 90 %. Ta v ozračju postopno oksidira v NO2. Stopnja oksidacije NO, nastalega zaradi prometa, v višje okside raste z njegovo oddaljenostjo od izvora izpusta. Prisotnost ozona v zunanjem zraku močno pospeši reakcijo oksidacije. Pri vstopu ozonskih molekul v reakcijo oksidacije se lahko v zunanjem zraku zmanjša koncentracija ljudem škodljivega ozona. Zato je koncentracija ozona praviloma nižja ob prometno bolj obremenjenih cestah. Poleg prometa, ki vpliva na porast koncentracij NO2 na prometnih merilnih mestih, in sicer predvsem v jutranjih in večernih urah ter v dneh, ki štejejo kot delovno obvezna, na koncentracije NO2 vplivajo tudi meteorološke razmere, predvsem sončno obsevanje, temperature ter letni čas.
Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), 2020.
Opomba k Sliki ZR6-1 : Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje.
mestno ozadje [število ur] | Ljubljana Bežigrad [število ur] | Celje [število ur] | Nova Gorica [število ur] | Koper [število ur] | predmestno ozadje [število ur] | Trbovlje [število ur] | mestno-prometni tip [število ur] | - Ljubljana center [število ur] | - Maribor center [število ur] | kmetijsko-podeželski tip [število ur] | Murska Sobota - Rakičan [število ur] | dovoljeno preseganje [število ur] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1992 | 5 | 0 | 5 | 0 | 0 | 0 | 0 | 15 | 15 | 0 | 0 | 0 | 18 |
1993 | 9 | 0 | 9 | 0 | 0 | 0 | 0 | 21 | 21 | 3 | 0 | 0 | 18 |
1994 | 14 | 0 | 14 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 0 | 2 | 0 | 0 | 18 |
1995 | 6 | 0 | 6 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
1996 | 1 | 0 | 1 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
1997 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
1998 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 3 | 3 | 0 | 0 | 0 | 18 |
1999 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 2 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2000 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 7 | 0 | 7 | 0 | 0 | 18 |
2001 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2002 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2003 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2004 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2005 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2006 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 1 | 0 | 0 | 18 |
2007 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 2 | 0 | 2 | 0 | 0 | 18 |
2008 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2009 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2010 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 7 | 7 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2011 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2012 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 0 | 1 | 0 | 0 | 18 |
2013 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2014 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2015 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2016 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2017 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 1 | 1 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2018 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
2019 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 18 |
Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2020.
Opomba1 k Sliki ZR6-2: Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove ulice in Tivolske ceste. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje. Podatki za novo postajo Ljubljana center so na voljo od leta 2010 dalje.
mestno ozadje [µg/m3 ] | Ljubljana Bežigrad [µg/m3 ] | Celje [µg/m3 ] | Nova Gorica [µg/m3 ] | Koper [µg/m3 ] | predmestno ozadje [µg/m3 ] | Trbovlje [µg/m3 ] | - Škale [µg/m3 ] | mestno-prometni tip [µg/m3 ] | Ljubljana center [µg/m3 ] | Maribor center [µg/m3 ] | kmetijsko-podeželski tip [µg/m3 ] | Murska Sobota - Rakičan [µg/m3 ] | industrijsko-podeželski tip [µg/m3 ] | - Zavodnje [µg/m3 ] | - Kovk [µg/m3 ] | - Vnajnarje [µg/m3 ] | letna mejna vrednost [µg/m3] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1992 | 32 | 0 | 32 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 49,50 | 49 | 50 | 0 | 0 | 6,50 | 3 | 10 | 0 | 40 |
1993 | 37 | 0 | 37 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 50 | 47 | 53 | 0 | 0 | 6,50 | 5 | 8 | 0 | 40 |
1994 | 37 | 0 | 37 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 43 | 41 | 45 | 0 | 0 | 9,50 | 11 | 8 | 0 | 40 |
1995 | 35 | 0 | 35 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 38,50 | 38 | 39 | 0 | 0 | 10 | 9 | 11 | 0 | 40 |
1996 | 33 | 0 | 33 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 39 | 39 | 39 | 0 | 0 | 3,50 | 5 | 2 | 0 | 40 |
1997 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 29 | 29 | 0 | 37 | 36 | 38 | 0 | 0 | 5 | 7 | 4 | 4 | 40 |
1998 | 29 | 0 | 29 | 0 | 0 | 18,50 | 29 | 8 | 40,50 | 42 | 39 | 0 | 0 | 6 | 7 | 7 | 3 | 40 |
1999 | 28 | 0 | 28 | 0 | 0 | 17 | 26 | 8 | 44 | 49 | 39 | 0 | 0 | 7 | 6 | 9 | 5 | 40 |
2000 | 30 | 0 | 30 | 0 | 0 | 18 | 28 | 8 | 41 | 38 | 44 | 0 | 0 | 6 | 7 | 7 | 4 | 40 |
2001 | 26 | 0 | 26 | 0 | 0 | 6 | 0 | 6 | 37 | 36 | 38 | 0 | 0 | 6 | 6 | 6 | 5 | 40 |
2002 | 27 | 29 | 24 | 27 | 0 | 28 | 28 | 0 | 36 | 0 | 36 | 14 | 14 | 6 | 0 | 6 | 6 | 40 |
2003 | 29 | 32 | 27 | 27 | 0 | 20 | 32 | 8 | 37 | 0 | 37 | 15 | 15 | 5 | 6 | 3 | 5 | 40 |
2004 | 26 | 29 | 24 | 25 | 0 | 18 | 27 | 9 | 31 | 0 | 31 | 11 | 11 | 8 | 5 | 13 | 5 | 40 |
2005 | 26 | 27 | 26 | 24 | 0 | 14,50 | 24 | 5 | 33 | 0 | 33 | 14 | 14 | 6 | 3 | 10 | 4 | 40 |
2006 | 27 | 29 | 28 | 24 | 0 | 16 | 23 | 9 | 39 | 0 | 39 | 15 | 15 | 7 | 4 | 12 | 5 | 40 |
2007 | 25 | 28 | 23 | 25 | 0 | 15 | 22 | 8 | 37 | 0 | 37 | 17 | 17 | 7 | 3 | 12 | 5 | 40 |
2008 | 25 | 29 | 21 | 30 | 21 | 15,50 | 23 | 8 | 34 | 0 | 34 | 16 | 16 | 7 | 3 | 12 | 5 | 40 |
2009 | 25 | 31 | 22 | 28 | 19 | 13 | 17 | 9 | 32 | 0 | 32 | 14 | 14 | 6 | 4 | 9 | 4 | 40 |
2010 | 27,75 | 35 | 26 | 29 | 21 | 14 | 20 | 8 | 48,50 | 63 | 34 | 0 | 0 | 6 | 5 | 9 | 4 | 40 |
2011 | 26,50 | 31 | 25 | 28 | 22 | 12,50 | 17 | 8 | 44,50 | 55 | 34 | 16 | 16 | 9 | 9 | 11 | 7 | 40 |
2012 | 23,25 | 22 | 27 | 26 | 18 | 12 | 17 | 7 | 42,50 | 52 | 33 | 19 | 19 | 8 | 8 | 6 | 10 | 40 |
2013 | 25,25 | 29 | 26 | 25 | 21 | 12,50 | 16 | 9 | 37,50 | 43 | 32 | 16 | 16 | 10 | 8 | 13 | 9 | 40 |
2014 | 22,50 | 26 | 28 | 19 | 17 | 12 | 17 | 7 | 35 | 40 | 30 | 12 | 12 | 7,33 | 7 | 8 | 7 | 40 |
2015 | 24,50 | 30 | 29 | 22 | 17 | 13 | 18 | 8 | 33,50 | 36 | 31 | 12 | 13 | 8 | 7 | 8 | 9 | 40 |
2016 | 22,50 | 29 | 22 | 24 | 15 | 13,50 | 18 | 9 | 29,50 | 32 | 27 | 12 | 12 | 6,67 | 5 | 6 | 9 | 40 |
2017 | 26,50 | 30 | 28 | 30 | 18 | 14,50 | 21 | 8 | 38,50 | 50 | 27 | 12 | 21 | 11,50 | 6 | 0 | 17 | 40 |
2018 | 23,75 | 26 | 26 | 25 | 18 | 11,50 | 16 | 7 | 22 | 0 | 22 | 12 | 12 | 5 | 5 | 0 | 0 | 40 |
2019 | 22,75 | 25 | 25 | 26 | 15 | 12,50 | 19 | 6 | 25 | 0 | 25 | 12 | 13 | 5 | 5 | 0 | 0 | 40 |
Zbirka podatkov avtomatskih meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ), Agencija RS za okolje; Zbirka podatkov avtomatskih meritev merilne mreže TE Šoštanj, TE Trbovlje, TE-TO Ljubljana, Elektroinštitut Milan Vidmar, 2020.
Opomba1 k Sliki ZR6-3: Merilna postaja Ljubljana center, s katero upravlja Mestna občina Ljubljana, se je konec leta 2009 preselila iz lokacije Figovec na križišče Vošnjakove in Tivolske ulice. Postaja je bila obnovljena v skladu z zahtevami zakonodaje.
np = ni podatka
mestno ozadje [µg/m3 ] | Ljubljana Bežigrad [µg/m3 ] | Celje [µg/m3 ] | Nova Gorica [µg/m3 ] | Koper [µg/m3 ] | predmestno ozadje [µg/m3 ] | Trbovlje [µg/m3 ] | - Škale [µg/m3 ] | mestno-prometni tip [µg/m3 ] | Ljubljana center [µg/m3 ] | Maribor center [µg/m3 ] | kmetijsko-podeželski tip [µg/m3 ] | Murska Sobota - Rakičan [µg/m3 ] | industrijsko-podeželski tip [µg/m3 ] | - Zavodnje [µg/m3 ] | - Kovk [µg/m3 ] | - Vnajnarje [µg/m3 ] | letna mejna vrednost za zaščito vegetacije [µg/m3] | |
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1997 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 7 | 9 | 6 | 5 | 30 | |
1998 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 6 | 8 | 7 | 3 | 30 | |
1999 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9 | 0 | 9 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 8 | 7 | 11 | 6 | 30 |
2000 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 29,50 | 50 | 9 | 0 | 0 | 0 | 0 | 0 | 9 | 9 | 9 | 30 | |
2001 | 44 | 0 | 44 | 0 | 0 | 8 | 0 | 8 | 68 | 64 | 72 | 0 | 0 | 7 | 8 | 7 | 5 | 30 |
2002 | 42 | 48 | 37 | 41 | 0 | 35 | 52 | 18 | 61 | 0 | 61 | 19 | 19 | 6,50 | 7 | 6 | 30 | |
2003 | 45 | 49 | 44 | 43 | 0 | 32,50 | 54 | 11 | 61 | 0 | 61 | 20 | 20 | 6 | 7 | 5 | 6 | 30 |
2004 | 43 | 46 | 41 | 43 | 0 | 28,50 | 47 | 10 | 54 | 0 | 54 | 17 | 17 | 10 | 7 | 17 | 5 | 30 |
2005 | 43 | 43 | 45 | 41 | 0 | 23,50 | 41 | 6 | 60 | 0 | 60 | 20 | 20 | 7 | 5 | 12 | 5 | 30 |
2006 | 45 | 45 | 46 | 43 | 0 | 24,50 | 39 | 10 | 71 | 0 | 71 | 23 | 23 | 8 | 5 | 14 | 5 | 30 |
2007 | 43 | 45 | 40 | 44 | 0 | 25,50 | 38 | 13 | 70 | 0 | 70 | 24 | 24 | 10 | 11 | 14 | 5 | 30 |
2008 | 42,50 | 52 | 40 | 50 | 28 | 25 | 40 | 10 | 63 | 0 | 63 | 22 | 22 | 7 | 6 | 10 | 5 | 30 |
2009 | 45 | 57 | 47 | 53 | 24 | 23 | 37 | 9 | 61 | 0 | 61 | 20 | 20 | 6 | 5 | 8 | 6 | 30 |
2010 | 50,25 | 64 | 53 | 56 | 28 | 24,50 | 40 | 9 | 95 | 122 | 68 | 0 | 0 | 7,33 | 7 | 11 | 4 | 30 |
2011 | 47 | 56 | 47 | 57 | 28 | 21,50 | 33 | 10 | 87,50 | 105 | 70 | 0 | 0 | 10,67 | 11 | 13 | 8 | 30 |
2012 | 43,75 | 47 | 50 | 50 | 28 | 20,50 | 32 | 9 | 80,50 | 96 | 65 | 28 | 28 | 9,33 | 10 | 7 | 11 | 30 |
2013 | 40,50 | 45 | 51 | 45 | 21 | 22 | 34 | 10 | 74,50 | 84 | 65 | 21 | 21 | 11,33 | 10 | 15 | 9 | 30 |
2014 | 38,50 | 41 | 57 | 35 | 21 | 19 | 29 | 9 | 70,50 | 75 | 66 | 17 | 17 | 8,67 | 10 | 9 | 7 | 30 |
2015 | 47 | 56 | 67 | 43 | 22 | 21,50 | 33 | 10 | 70,50 | 72 | 69 | 17 | 19 | 8,67 | 8 | 9 | 9 | 30 |
2016 | 42,25 | 58 | 44 | 45 | 22 | 24 | 37 | 11 | 60 | 58 | 62 | 17 | 20 | 7,67 | 6 | 7 | 10 | 30 |
2017 | 45 | 53 | 51 | 55 | 21 | 27 | 43 | 11 | 84,50 | 111 | 58 | 17 | 28 | 14,50 | 8 | 0 | 21 | 30 |
2018 | 39,75 | 45 | 47 | 46 | 21 | 17,50 | 27 | 8 | 55 | 0 | 55 | 17 | 19 | 6 | 6 | 0 | 0 | 30 |
2019 | 39,25 | 44 | 47 | 48 | 18 | 8 | 8 | 50 | 0 | 50 | 17 | 17 | 6 | 6 | 0 | 0 | 30 |
Doseganje mejnih vrednosti koncentracije dušikovih oksidov za zaščito zdravja ljudi ter vegetacije:
Alarmna vrednost za dušikov dioksid, izmerjena v treh zaporednih urah na mestih, ki so reprezentativna za kakovost zraka na vsaj 100 km2, na celotnem območju ali v aglomeracijah, ne sme presegati 400 µg/m3.
Visoke ravni dušikovih oksidov so omejene predvsem na ozek pas ob prometnih cestah in ulicah. Najvišje ravni NO2 so izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana center, kjer se izmerjene vrednosti približajo ali celo presežejo mejno letno vrednost v posameznih letih. Z vidika zdravja ljudi so najbolj problematična merilna mesta Ljubljana center, Maribor center, Nova Gorica in Celje. Raven NO2 ne presega z zakonodajo predpisane mejne urne vrednosti za varovanje zdravja ljudi na nobenem merilnem mestu, razen na prometnih lokacijah. Tudi letna mejna vrednost 40 µg/m3 po letu 2014 ni bila presežena na nobeni merilni postaji v Sloveniji.
Mejna letna raven NOx za varstvo rastlin v naravnem okolju v obdobju 1997-2019 ni bila presežena.
Koncentracije dušikovega dioksida (NO2) so praviloma višje v zimskem času, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije), poleti pa nižje, ker se poleg boljšega redčenja NO2 ta porablja še za tvorbo ozona. Povišane koncentracije NO2 so izmerjene predvsem ob prometnih cestah. Z oddaljenostjo od prometne ceste koncentracija NO2 pada. Z uporabo katalizatorjev v avtomobilih so se izpusti NO2 iz prometa zmanjšali, a zaradi stalno naraščajočega prometa ne prav veliko. Vir izpustov dušikovih oksidov so tudi veliki termoenergetski objekti, ki uporabljajo fosilna goriva (premog), kljub temu pa v okolici velikih termoelektrarn v zadnjih letih ni zaznati opazno povišanih koncentracij.
Cilji povzeti po: Direktiva 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 8/15 in 66/18) in Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 55/11, 6/15 in 5/17).
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osveževanje podatkovne zbirke kakovosti zunanjega zraka poteka mesečno, podatki pa so dokončno na voljo šele po enoletnem pregledu oz. z objavo v letnem poročilu.
Za spremljanje koncentracij dušikovega dioksida v zunanjem zraku se uporablja avtomatska merilna metoda, ki deluje po principu kemoluminescence. Meritve se izvajajo v skladu s standardom SIST EN 14211.
Merilna mesta državne merilne mreže so večinoma tipa mestno ozadje, kar pomeni, da veljajo izmerjene koncentracije za večji del naselij. Ljubljana je imela do leta 2001 dve merilni mesti za merjenje onesnaženosti zunanjega zraka Ljubljana Figovec (T(U)) in Ljubljana Bežigrad (B(U)). Konec leta 2001 je bilo merilno mesto Figovec ukinjeno. Za vpliv na zdravje večine prebivalcev mesta Ljubljane je namreč reprezentativno merilno mesto Ljubljana Bežigrad. Od leta 2010 naprej pa ponovno objavljamo rezultate meritev s prometnega merilnega mesta Ljubljana center (T(U)), ki je zdaj na križišču Vošnjakove in Tivolske ceste. Merilno mesto v Mariboru (T(U)) je locirano tik ob voznem pasu ceste, v centru mesta, nedaleč od križišča. Merilniki tako spremljajo kakovost zraka, ki je v veliki meri onesnažen zaradi vpliva prometa. V Celju (B(U)) potekajo meritve v bolnišničnem kompleksu na obrobnem delu centra mesta. Merilno mesto je reprezentativno za širše območje mesta. Na obrobju centra mesta je tudi merilno mesto v Novi Gorici (B(U)), kjer je zaradi rekonstrukcije ceste in povečanja prometa prišlo do večjega vpliva izpustov iz prometa. Merilna mesta v mestih v Zasavju so bolj ali manj pod vplivom izpustov onesnaževal iz prometa, lokalne industrije ter individualnih kurišč. Merilne postaje se nahajajo v Zagorju (TI(U)), Trbovljah (BI(S)) in Hrastniku (BI(U)). Merilno mesto Rakičan pri Murski Soboti (B(R(NC))) je reprezentativno za podeželsko okolje v bližini mesta. V letu 2008 smo pričeli z meritvami dušikovih oksidov tudi v Kopru (B(U)). To merilno mesto uvrščamo med lokacije, ki merijo koncentracije, ki so značilne za mestno ozadje.
Zavodnje (BI(R)) in Škale (B(S)) spadata med merilna mesta avtomatske mreže termoelektrarne Šoštanj. Merilno mesto Škale je reprezentativno za območje naselja Škale z bližnjo okolico. Merilna postaja Zavodnje beleži stanje kakovosti zraka na širšem redko naseljenem goratem območju, ki občasno še pride pod vpliv izpustov iz TE Šoštanj.
Merilna postaja Kovk (BI(R)) spada v merilno mrežo TE Trbovlje in je višje ležeča ter reprezentativna za redko poseljeno hribovito območje okrog TE Trbovlje.
Merilno mesto Vnajnarje (I(R(REG))) v mreži TE-TO Ljubljana je na vzhodnem delu mestne občine in je bolj reprezentativno za širše podeželsko območje kot za poseljeno območje Ljubljane.
Za vsako merilno postajo je po določilih EUROAIRNET – The EEA Air Quality Monitoring and Information Network (1999) določen:
a) tip območja, kjer je locirana postaja, glede na razporeditev in gostoto pozidave:
U – mestno: nepretrgano pozidano območje z zgradbami v vsaj dveh etažah, območje razen mestnih parkov ne vsebuje neurbanih površin;
S – predmestno: večinoma pozidano urbano območje z manj gosto pozidavo kot pri mestnem tipu, pozidano območje se izmenjuje z neurbanimi območji kot so kmetijske površine, jezera, gozdovi in je lahko tudi brez urbanega oz. mestnega dela;
R – podeželsko: območja, ki se ne uvrščajo v mestni ali predmestni tip in so razdeljena na podtip območja: R(NC) – obmestno (3-10 km oddaljeno območje merilne postaje od pozidanih mestnih in predmestnih območij ter drugih večjih virov) in R(REG) – regionalno (50 km oddaljenost merilne postaje od pozidanih območij in drugih večjih virov).
b) tip merilne postaje glede na vir prevladujočih onesnaževal:
B – ozadje (na raven onesnaženosti ne vpliva bistveno en sam vir, ampak več različnih virov);
T – promet (onesnaženost zraka je pretežno posledica izpustov iz cestnega prometa);
I – industrijski (na onesnaženost zraka vplivajo predvsem izpusti iz bližnjih industrijskih virov, vključno z viri iz proizvodnje električne energije, sežigalnic in čistilnih naprav).
c) dodatni podatki o značilnostih območja, ki so pomembni za oceno kakovosti zraka in primerjavo med postajami.
Metodologija obdelave podatkov: Za kazalec so uporabljeni podatki o prekoračitvi mejne urne koncentracije dušikovega dioksida - NO2, podatki o povprečni letni koncentraciji dušikovega dioksida - NO2 ter podatki o povprečni letni koncentraciji NOx za obdobje 1992-2019. Podatki so preračunani iz urnih vrednosti.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Število ur s preseženo mejno urno vrednostjo NO2 |
Število ur |
ARSO: Zbirka podatkov meritev državne mreže za spremljanje kakovosti zraka (DMKZ); Elektroinštitut Milan Vidmar: zbirke podatkov meritev TE Šoštanj, TE Trbovlje in TE-TO Ljubljana |
1992-2019 |
September za preteklo leto |
Letno |
feb 2021 |
da |
Letne koncentracije NO2 |
μg/m3 |
1992-2019 |
Letno |
feb 2021 |
da |
||
Kritične vrednosti NOx za varstvo rastlin |
μg/m3 |
1997-2019 |
Letno |
feb 2021 |
da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,
2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni
3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni