Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v gospodinjstvih glede na namen rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje, raba energije v gospodinjskih aparatih ter ostalo). Dodatno kazalec prikazuje gibanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije. Če povečanje energetske učinkovitosti vpliva na povečanje aktivnosti, se zgodi t.i. povratni učinek (rebound effect).

V gospodinjstvih se daleč največ energije porabi za ogrevanje stanovanj. Po preračunu na povprečno hladno zimo je raba energije leta 2009 znašala 35,6 PJ, kar je predstavljalo 65,4 % rabe energije v gospodinjstvih. Leta 2011 se je raba zmanjšala na 33,0 PJ, delež pa na 63,7 %. Po deležu v rabi energije sledi priprava tople vode, ki je leta 2009 predstavljala 17,8%, leta 2011 pa 18,5 %. Naslednji so veliki gospodinjski aparati, kjer so upoštevani hladilniki (tudi kombinirani), zamrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter televizije. Leta 2009 je njihov delež znašal 6,6 %, do leta 2011 pa se je minimalno povečal na 6,9 %. Dobre 4 % energije se je porabilo za kuhanje, slaba 2 % pa za razsvetljavo. Preostanek energije (leta 2009 4,2 %, leta 2011 4,6 %) je bilo porabljene v malih gospodinjskih aparatih, za hlajenje stanovanj, za pogon črpalk v centralnem ogrevanju in ostale namene.

Skupna raba energije v gospodinjstvih se je po preračunu na povprečno hladno zimo v obdobju 2009-2011 zmanjšala za 4,8 %. Zmanjšanje je bilo posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije – povečanje učinkovitosti rabe energije, po drugi strani pa je negativno na zmanjšanje rabe energije vplivalo povečanje števila prebivalcev (za 0,2 %), povečanje ogrevalne površine (za 2,4 %), povečanje števila električnih aparatov (število velikih gospodinjskih aparatov se je povečalo za 5,4 %). Sama učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je v enakem obdobju povečala za 7,1 %. K temu je največ prispevalo povečanje učinkovitosti pri ogrevanju prostorov, ki je znašalo 9,5 %, in je posledica energetskih prenov stavb ter tudi zamenjav sistemov ogrevanja. Učinkovitost priprave tople vode se je povečala za 1,4 %, kar je predvsem posledica zamenjav sistemov ogrevanja. Raba energije za kuhanje na prebivalca se je minimalno povečala (za 0,6 %), raba energije za razsvetljavo na uporabno površino stanovanj pa se je v obdobju 2009-2011 zmanjšala za 7,0 %, kar lahko pripišemo zamenjavi starih neučinkovitih žarnic z učinkovitejšimi kompaktnimi sijalkami. Skupna učinkovitost velikih gospodinjskih aparatov se je povečala za 3,8 %. Najbolj se je povečala pri pralnih strojih (za 9,2 %), sledijo zamrzovalniki s 7,4 %, hladilniki s 4,4 %, sušilni stroji s 4,3 % ter pomivalni stroji s 4,5 %. Raba energije na aparat se je povečala samo pri televizorjih, kar je posledica povečevanja površine televizorjev, in sicer za 4,4 %.

Raba energije za ogrevanje in pripravo tople vode se usmerja s predpisi o energetski učinkovitosti stavb preko minimalnih zahtev. Zadnji nacionalni predpis s tega področja je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, na nivoju EU pa Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Glavni zahtevi direktive sta: po 31.12.2020 bodo morale biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (velik del energije bo moral priti iz obnovljivih virov, stavba bo morala biti zelo učinkovita), države članice morajo pripraviti nacionalne načrte za povečanje deleža skoraj nič energijskih stavb. Leta 2012 sprejeta direktiva o energetski učinkovitosti državam članicam med drugim nalaga, da morajo do 30.4.2014 pripraviti strategijo za obnovo stavb. Poleg tega se na nivoju EU pripravlja predpis, ki bo določal minimalne učinkovitosti za naprave za ogrevanje in pripravo tople vode v okviru predpisov za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (direktiva 2009/125/ES) ter tudi označevanje teh naprav podobno kot pri velikih gospodinjskih aparatih. Na področju porabnikov električne energije je EU naredila velik korak naprej glede njihove učinkovitosti s predpisi za minimalno energetsko učinkovitost, ki trenutno veljajo za digitalne sprejemnike (»set top box«), televizijske sprejemnike, porabo naprav v stanju pripravljenosti, sobne klimatske naprave, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje ter razsvetljavo. Hkrati usmerja porabnike pri nakupu z označevanjem energetske učinkovitosti naprav. Obvezno označevanje, ki je bilo prenovljeno, velja za televizijske sprejemnike, sobne klimatske naprave, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje ter razsvetljavo. V prihodnje se bo seznam naprav še povečal. Finančna sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije podeljuje Ekosklad, od leta 2012 dalje pa tudi veliki dobavitelji energije končnim uporabnikom.