KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Največ energije v gospodinjstvih se porabi za ogrevanje stanovanj. V obdobju 2009-2011 se je učinkovitost rabe energije zelo povečala, zlasti na račun povečanja učinkovitosti rabe energije za ogrevanje.


Kazalec prikazuje razdelitev rabe energije v gospodinjstvih glede na namen rabe (ogrevanje, priprava tople vode, kuhanje, raba energije v gospodinjskih aparatih ter ostalo). Dodatno kazalec prikazuje gibanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih.

Energetska učinkovitost vpliva na rabo energijo. Povečanje energetske učinkovitosti vpliva ob enaki aktivnosti na zmanjšanje rabe energije. Če povečanje energetske učinkovitosti vpliva na povečanje aktivnosti, se zgodi t.i. povratni učinek (rebound effect).


Grafi

Slika EN28-1: Struktura rabe končne energije po namenih rabe ob preračunu rabe energije za ogrevanje na povprečno hladno zimo
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2009 2010 2011
Ogrevanje % 65.4 64.7 63.7
Priprava tople vode % 17.8 18 18.5
Kuhanje % 4.2 4.2 4.4
Razsvetljava % 1.8 1.8 1.8
Veliki gosp. aparati % 6.6 6.7 6.9
Ostala raba % 4.2 4.5 4.6
Slika EN28-2: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za celotno rabo energije v gospodinjstvih ter glavna namena rabe energije
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2012

Prikaži podatke
2009 2010 2011
Gospodinjstva - SKUPAJ 2009=100 100 97.3 92.9
Ogrevanje 2009=100 100 96.5 90.5
Topla voda 2009=100 100 99.3 98.6
Veliki gospodinjski aparati 2009=100 100 98.1 95.5
Slika EN28-3: Gibanje indeksa energetske učinkovitosti za velike gospodinjske aparate
Viri:

Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2009 2010 2011
Hladilniki (tudi kombinirani) 2009=100 100 97.5 94.9
Zamrzovalniki 2009=100 100 96.5 92.2
Pralni stroji 2009=100 100 95.2 90.8
Sušilni stroji 2009=100 100 97.9 95.7
Pomivalni stroji 2009=100 100 98 96.2
TV 2009=100 100 103.9 104.4

Cilji

Povečanje učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih mora biti tako, da omogoča doseganje naslednjih ciljev:
- 8 % nižji izpusti toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012;
- 9 % prihranek rabe končne energije do leta 2016;
- 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020
- izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020.
Po predlogu novega Nacionalnega energetskega programa bi morala biti raba energije v gospodinjstvih leta 2020 za 21 % nižja kot leta 2010, da bodo cilji doseženi. Ocena učinkov temelji na analizi scenarijev do leta 2030. (Urbančič, et al, 2011)


V gospodinjstvih se daleč največ energije porabi za ogrevanje stanovanj. Po preračunu na povprečno hladno zimo je raba energije leta 2009 znašala 35,6 PJ, kar je predstavljalo 65,4 % rabe energije v gospodinjstvih. Leta 2011 se je raba zmanjšala na 33,0 PJ, delež pa na 63,7 %. Po deležu v rabi energije sledi priprava tople vode, ki je leta 2009 predstavljala 17,8%, leta 2011 pa 18,5 %. Naslednji so veliki gospodinjski aparati, kjer so upoštevani hladilniki (tudi kombinirani), zamrzovalniki, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter televizije. Leta 2009 je njihov delež znašal 6,6 %, do leta 2011 pa se je minimalno povečal na 6,9 %. Dobre 4 % energije se je porabilo za kuhanje, slaba 2 % pa za razsvetljavo. Preostanek energije (leta 2009 4,2 %, leta 2011 4,6 %) je bilo porabljene v malih gospodinjskih aparatih, za hlajenje stanovanj, za pogon črpalk v centralnem ogrevanju in ostale namene.

Skupna raba energije v gospodinjstvih se je po preračunu na povprečno hladno zimo v obdobju 2009-2011 zmanjšala za 4,8 %. Zmanjšanje je bilo posledica izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije – povečanje učinkovitosti rabe energije, po drugi strani pa je negativno na zmanjšanje rabe energije vplivalo povečanje števila prebivalcev (za 0,2 %), povečanje ogrevalne površine (za 2,4 %), povečanje števila električnih aparatov (število velikih gospodinjskih aparatov se je povečalo za 5,4 %). Sama učinkovitost rabe energije v gospodinjstvih se je v enakem obdobju povečala za 7,1 %. K temu je največ prispevalo povečanje učinkovitosti pri ogrevanju prostorov, ki je znašalo 9,5 %, in je posledica energetskih prenov stavb ter tudi zamenjav sistemov ogrevanja. Učinkovitost priprave tople vode se je povečala za 1,4 %, kar je predvsem posledica zamenjav sistemov ogrevanja. Raba energije za kuhanje na prebivalca se je minimalno povečala (za 0,6 %), raba energije za razsvetljavo na uporabno površino stanovanj pa se je v obdobju 2009-2011 zmanjšala za 7,0 %, kar lahko pripišemo zamenjavi starih neučinkovitih žarnic z učinkovitejšimi kompaktnimi sijalkami. Skupna učinkovitost velikih gospodinjskih aparatov se je povečala za 3,8 %. Najbolj se je povečala pri pralnih strojih (za 9,2 %), sledijo zamrzovalniki s 7,4 %, hladilniki s 4,4 %, sušilni stroji s 4,3 % ter pomivalni stroji s 4,5 %. Raba energije na aparat se je povečala samo pri televizorjih, kar je posledica povečevanja površine televizorjev, in sicer za 4,4 %.

Raba energije za ogrevanje in pripravo tople vode se usmerja s predpisi o energetski učinkovitosti stavb preko minimalnih zahtev. Zadnji nacionalni predpis s tega področja je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, na nivoju EU pa Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. Glavni zahtevi direktive sta: po 31.12.2020 bodo morale biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (velik del energije bo moral priti iz obnovljivih virov, stavba bo morala biti zelo učinkovita), države članice morajo pripraviti nacionalne načrte za povečanje deleža skoraj nič energijskih stavb. Leta 2012 sprejeta direktiva o energetski učinkovitosti državam članicam med drugim nalaga, da morajo do 30.4.2014 pripraviti strategijo za obnovo stavb. Poleg tega se na nivoju EU pripravlja predpis, ki bo določal minimalne učinkovitosti za naprave za ogrevanje in pripravo tople vode v okviru predpisov za določanje zahtev za okoljsko primerno zasnovo izdelkov, povezanih z energijo (direktiva 2009/125/ES) ter tudi označevanje teh naprav podobno kot pri velikih gospodinjskih aparatih. Na področju porabnikov električne energije je EU naredila velik korak naprej glede njihove učinkovitosti s predpisi za minimalno energetsko učinkovitost, ki trenutno veljajo za digitalne sprejemnike (»set top box«), televizijske sprejemnike, porabo naprav v stanju pripravljenosti, sobne klimatske naprave, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje ter razsvetljavo. Hkrati usmerja porabnike pri nakupu z označevanjem energetske učinkovitosti naprav. Obvezno označevanje, ki je bilo prenovljeno, velja za televizijske sprejemnike, sobne klimatske naprave, hladilnike, zamrzovalnike, pomivalne, sušilne in pralne stroje ter razsvetljavo. V prihodnje se bo seznam naprav še povečal. Finančna sredstva za ukrepe učinkovite rabe energije podeljuje Ekosklad, od leta 2012 dalje pa tudi veliki dobavitelji energije končnim uporabnikom.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (ReNPVO, Ur.l.RS, št. 2/06), Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016, direktivi (2009/28/ES) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter podnebno-energetskem svežnju predpisov.
Izvorna baza podatkov: Statistični urad RS
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS, ARSO in EEA.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14.11.2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o rabi energije v gospodinjstvih po namenu rabe so pridobljeni iz spletne aplikacije SURS. Na voljo se le podatki za obdobje 2009-2011, ker pred letom 2009 raba energije ni bila modelirana.
Podatki o porabi energije in goriv po namenu in vrsti energetskega vira, o rabi električne energije ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode so bili izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih (Institut "Jožef Stefan" – Center za energetsko učinkovitost). Vhodni podatki za model so bili rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani v drugih statističnih raziskovanjih s področja energetike. Modelski podatki se objavljajo letno, podatki o opremljenosti stanovanj z električnimi aparati, žarnicami, o avtomobilih ipd. pa se objavljajo v letih, ko se izvaja anketa (predvidoma vsako tretje leto).

Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe končne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih namenov rabe v skupni rabi energije v gospodinjstvih je bila skupna raba energije v gospodinjstvih imenovalec, števec pa je bila raba energije po namenih.

Ponekod je uporabljena odstotna točka. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko).
Učinkovitost rabe energije je ocenjena z uporabo kazalca ODEX, ki je bil razvit v okviru evropskega projekta ODYSSEE-MURE. Kazalec združuje gibanje intenzivnosti za različne namene rabe energije. Izračunan je na podlagi gibanja intenzivnosti rabe energije za ogrevanje, pripravo tople vode, kuhanje, razsvetljavo in velike gospodinjske aparate. Uporabljene so naslednje intenzivnosti: za ogrevanje in razsvetljavo raba energije na uporabno površino v gospodinjstvih, za toplo vodo in kuhanje raba energije na prebivalca ter za velike gospodinjske aparate rabo energije na aparat.
Geografska pokritost: Slovenija
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti in slabosti kazalca: Kazalec omogoča enostavno spremljanje učinkovitosti rabe energije v gospodinjstvih.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Izračuni rabe energije po namenih temeljijo na številnih predpostavkah o stanju stavbnega fonda, stanju naprav za ogrevanje in pripravo tople vode ter lastništvu in uporabi gospodinjskih aparatov. Zato podatki predstavljajo najboljšo možno oceno, nikakor pa ne natančnih podatkov.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:


Related indicators