Kazalec prikazuje količino in strukturo odloženih odpadkov na legalnih odlagališčih odpadkov v Sloveniji. Količino in strukturo odloženih nenevarnih komunalnih odpadkov na odlagališča javne infrastrukture ter količino in strukturo odpadkov odloženih na odlagališča odpadkov, ki so v upravljanju industrije.

V skladu z Zakonom o varstvu okolja je odpadek določena snov ali predmet, ki ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali odpadek v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. Posamezna vrsta odpadka je opredeljena s šest-mestno klasifikacijsko številko oz. oznako odpadka v klasifikacijskem seznamu. Seznam z razvrstitvijo odpadkov je objavljen v prilogi št. 7 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08). Za nevarne odpadke, ki so v seznamu odpadkov označeni z zvezdico ob klasifikacijski številki, velja, da imajo eno ali več nevarnih lastnosti, kot jih opredeljuje krovni predpis o ravnanju z odpadki. Kot nenevarni odpadki se v skladu z zakonodajo obravnavajo vsi odpadki, ki niso uvrščeni med nevarne odpadke. Inertni odpadki, kot jih opredeljuje predpis o odlaganju odpadkov, pa so tisti odpadki, ki se fizikalno, kemično ali biološko bistveno ne spreminjajo, ne razpadajo, niso gorljivi in ne biorazgradljivi in tudi drugače kemijsko ali fizikalno ne reagirajo, niso škodljivi zdravju ter tudi ne vplivajo na druge snovi ob stiku z njimi na tak način, ki bi lahko povečal obremenjenost okolja.

Odlaganje - postopek odstranjevanja odpadkov - je primerno kot končna oskrba le za tiste odpadke, ki jih ni mogoče predelati ali kako drugače koristno izrabiti. Različne vrste odpadkov se odlagajo na zanje primerne vrste odlagališč. V skladu s predpisom o odlaganju se odlagališča opredelijo kot: odlagališča za nevarne, odlagališča za nenevarne in odlagališča za inertne odpadke.

Kot odlagališče odpadkov se tako šteje naprava ali več naprav za odlaganje odpadkov na površino tal ali pod njo. Za odlagališče se šteje tudi naprava ali del naprave, kjer povzročitelj odpadkov skladišči svoje odpadke na kraju njihovega nastanka več kakor tri leta pred oddajo v nadaljnjo predelavo po postopku predelave v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Prav tako je odlagališče tudi naprava ali del naprav, kjer se odpadki skladiščijo več kot eno leto pred oddajo v nadaljnje ravnanje po postopkih odstranjevanja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Na odlagališče za nenevarne odpadke je dovoljeno odlaganje komunalnih odpadkov, oz. mehansko-biološko obdelanih komunalnih odpadkov, nenevarnih odpadkov in obdelanih nenevarnih odpadkov z visoko vrednostjo biološko razgradljivih snovi ter stabilnih in nereaktivnih nevarnih odpadkov, katerih onesnaženost ne sme presegati mejne vrednosti parametrov onesnaženosti iz predpisa o odlaganju odpadkov za posamezno, zgoraj navedeno vrsto odpadka. Na odlagališče za nevarne in na odlagališča za inertne odpadke je dovoljeno odlaganje le tistih odpadkov, katerih mejne vrednosti ne presegajo vrednosti parametrov iz predpisa o odlaganju odpadkov za nevarne oz. za inertne odpadke.

Odlaganje komunalnih odpadkov, to so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki imajo podoben nastanek in sestavo kot gospodinjski odpadki, je v pristojnosti občinskih gospodarskih javnih služb. Odlaganje le teh je dovoljeno na odlagališčih nenevarnih odpadkov, ki so objekti občinske gospodarske javne službe oz. objekti javne infrastrukture.

Poleg na objektih občinske javne infrastrukture je odlaganje odpadkov, razen komunalnih, dovoljeno na odlagališčih, katerih upravitelji so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki. Le ti so odgovorni za odlagališča ali za podzemna skladišča, ki jih v skladu s predpisi upravljajo v času obratovanja ali po njegovem zaprtju.

Po uradni evidenci Agencije RS za okolje do konca leta 2007 je bilo v Sloveniji evidentirano 83 odlagališč odpadkov, ki so v fazi obratovanja ali zapiranja oziroma so že zaprta; od tega 60 odlagališč, ki so javna infrastruktura ter 23 odlagališč industrijskih odpadkov.

Od celotnega števila odlagališč, ki so javna infrastruktura, je za bila z 24 odlagališč predvidena izvedba načrta neizvedenih del kot faze zapiranja v skladu z zakonodajo s področja odlaganja odpadkov. Do konca leta 2008 je bilo 28 odlagališč javne infrastrukture v fazi izvedbe prilagajanja tehničnim zahtevam predpisa o odlaganju odpadkov. Ostalih 8 odlagališč ima zgrajena odlagalna polja skladno z zahtevami zakonodaje na področju odlaganja. Po podatkih Agencije RS za okolje se je v letu 2008 odlagalo odpadke (v okviru programa prilagoditve oz. odlaganje na novih odlagališčih in v okviru načrta neizvedenih del) na 40 odlagališčih javne infrastrukture. Na preostalih odlagališčih se odpadki niso odlagali, izvajala so se le zapiralna dela.

Iz primerjave podatkov Agencije RS za okolje o količinah odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, se je količina odpadkov v letu 2002 glede na leto 2000 zmanjšala za približno 14 % (od okoli 956 tisoč ton na okoli 822 tisoč ton). Podatki se vodijo v okviru postopkov taksiranja za obremenjevanja okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih. V obdobju od leta 2002 do vključno z letom 2007 je bilo letno odloženo med okoli 810 tisoč ton do okoli 845 tisoč ton odpadkov. V obdobju 2002 in 2004 je zaznano rahlo nihanje in sicer sprva porast za okoli 2,7 % v letu 2003 glede na količino vseh odloženih v letu 2002, ter nato v letu 2004 padec za okoli 1,4 % glede na leto 2002. Primerjava podatkov za leto 2005 pa kaže ponovno na zmanjšanje celotne mase odloženih glede na izhodiščno leto 2000 in sicer za okoli 15 %. Iz slike OD2-1 pa je razvidno, da je nato v letu 2006 ponovno zaznan trend naraščanja količine odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura in sicer je bilo za 4,2 % več odloženih odpadkov kot v letu 2005 oz. 844,5 tisoč ton odpadkov – približno enaka količina odloženih odpadkov, kot v letu 2003. V letu 2007 je stanje glede količine odloženih odpadkov skorajda nespremenjeno glede na leto 2006, odloženo je le za 0,3 % manj odpadkov kot v letu 2006, kar pomeni 841,7 tisoč ton odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so objekti javne infrastrukture. V letu 2008 se je nadaljeval trend minimalnega zmanjševanja letne količine odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura. Glede na poprejšnje leto, to je na leto 2007, je bilo v letu 2008 odloženo za slabih 0,8 odstotka manj odpadkov oziroma 835,3 tisoč ton komunalnih in odpadkov, ki niso komunalni. Glede na izhodiščno leto 2000, od katerega dalje je bil uveden ta kazalec, pa se je v letu 2008 zmanjšala letna količina odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura za slabih 13 odstotkov.

Po podatkih Statističnega urada RS se trend naraščanja količine nastalih komunalnih odpadkov iz predhodnega obdobja nadaljuje tudi v letu 2008. Če se je glede na leto 2006 povečala v letu 2007 količina nastalih komunalnih odpadkov za 2,3 odstotka, se je v letu 2008 glede na leto 2007 povečala količina nastalih komunalnih odpadkov za 4,2 odstotka, prav tako se je povečala tudi količina nastalih nevarnih komunalnih odpadkov in sicer za 4,0 odstotka glede na leto 2007 . Le za 0,1 odstotka več komunalnih in njim podobnih odpadkov je bilo zbrano z javnim odvozom v letu 2008 glede na leto 2007. Posledica navedenega je tako v letu 2008 minimalna razlika glede količine odloženih odpadkov na odlagališčih javne infrastrukture glede na predhodno leto 2007.

Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v letu 2008 na odlagališčih odpadkov, ki so javna infrastruktura, odloženo skupaj 835,3 tisoč ton odpadkov, od tega je bilo 84,8 odstotka komunalnih in njim podobnih odpadkov ter 15,2 odstotka nekomunalnih odpadkov. Večinski delež odloženih nekomunalnih odpadkov predstavljajo nenevarni odpadki (82 odstotkov), ostalo (18 odstotkov) so inertni odpadki.

Po podatkih Statističnega urada RS pa je bilo v letu 2008 na teh odlagališčih odloženo 822,7 tisoč ton odpadkov. Različni vrednosti navedenih količin odloženih odpadkov sta posledica možne različne interpretacije podatkov, uporabljenih za izvedbo prekrivnih slojev telesa odlagališča. V posameznih primerih se ta količina navaja kot odloženi odpadek, zato je v primeru podatkov Agencije RS za okolje tudi ugotovljena večja odložena količina v letu 2008. Po podatkih Statističnega urada RS je bila povprečna struktura odloženih odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura v letu 2008 sledeča: komunalni odpadki 79,2 odstotka, gradbeni odpadki 9,4 odstotka, odpadki iz obdelave odpadnih voda 3,8 odstotka, odpadna embalaža 0,1 odstotka, 0,7 odstotka predstavljajo odpadki iz obdelave lesa in uporabe papirja in ostali odpadki 6,7 odstotka.

Glede na podatke Statističnega urada RS se struktura odloženih odpadkov na odlagališčih javne infrastrukture, glede na pretekla leta, ni bistveno spremenila. Pretežni delež še vedno predstavljajo komunalni odpadki, glede na leto 2007 se je delež odloženih komunalnih odpadkov minimalno zmanjšal (80,5 odstotka v letu 2007), količine ostalih, zgoraj navedenih vrst odloženih odpadkov, pa so v območju vrednosti določene tudi že v obdobju med letom 2002 in 2007, razen za odpadno embalažo in za gradbene odpadke. V letu 2008 je še nadalje zaznan trend zmanjševanja količine odložene odpadne embalaže; v obdobju 2002 do vključno z 2005 je bilo v odloženih odpadkih v povprečju 1,9 odstotka odpadne embalaže, nato pa v letu 2006 samo 0,6 odstotka, v letu 2007 odloženo le še 0,2 odstotka odpadne embalaže in v letu 2008 le še 0,1 odstotka odpadne embalaže. Glede na leto 2007 (6,8 odstotka) se je v letu 2008 povečal delež tudi odloženih gradbenih odpadkov (v letu 2008 odloženo glede na celotno količino 9,4 odstotka gradbenih odpadkov). Ugotoviti je mogoče trend naraščanja odloženih količin te vrste odpadkov in sicer od leta 2006 dalje.

Po letu 2007 je bilo predpostavljeno, da se bo zaradi višje stopnje obdelave odpadkov pred odlaganjem, v celotni količini odloženih odpadkov na obravnavanih odlagališčih povečeval odstotek odloženega preostanka komunalnih odpadkov. Z obdelavo se namreč izločijo tiste posamezne frakcije odpadkov, ki še lahko imajo uporabno vrednost. Preostanek po obdelavi, ki je opredeljen kot mešani komunalni odpadek, pa se odstrani po postopku D1 (odlaganje). Zato se lahko predpostavlja, da se bo v prihodnjih letih delež tega odpadka še povečeval glede na celotno količino odloženih odpadkov. Pri tem pa se hkrati tudi pričakuje, da se bo celotna količina vseh odloženih odpadkov v posameznem koledarskem letu zmanjševala. Navedeno predpostavko potrjuje manjša količina odloženih odpadkov v koledarskem letu 2008 tako glede na leto 2007 kot tudi glede na leto 2006.

V letu 2000 je bilo v fazi obratovanja, glede na podatke o odmeri okoljske dajatve evidentirano, 15 odlagališč odpadkov, ki so v upravljanju industrije. V obdobju do konca leta 2006 je število odlagališč povzpelo na 19, vendar se na dveh odlagališčih odlaganje v letu 2006 ni vršilo. V letu 2007 je še vedno obratovalo 19 odlagališč, vendar se prav tako na istih dveh odlagališčih odpadki niso odlagali. V letu 2008 se je število evidentiranih odlagališč v fazi obratovanja znižalo na 17, vendar se je v letu 2008 odlagalo odpadke le še na 14 odlagališčih. Ostala so bila v postopkih izvedbe zaključnih zapiralnih del oziroma že zaprta ali pa se odpadkov zaradi proizvodnih procesov ni odložilo. Po letu 2000, ko je bilo po uradni evidenci odloženo na odlagališčih, ki so v upravljanju industrije le 145 tisoč ton odpadkov, je bila nato v letu 2002 evidentirana za več kot 100 odstotkov večja količina odloženih odpadkov (295,4 tisoč ton). Po letu 2003 je opazen trend zmanjševanja količine odloženih odpadkov do vključno z letom 2005 (odloženo 210,6 tisoč ton). Po letu 2006, ko je bil zabeležen ponovni trend naraščanja količine odloženih industrijskih odpadkov – v celoti je bilo odloženo 297 tisoč ton odpadkov, nastalih v proizvodnih dejavnostih, kar je bilo več od vrednosti iz leta 2003, pa je v letu 2007 odloženo manj, to je okoli 252 tisoč ton odpadkov. V letu 2008, pa je tudi glede na zgoraj navedeno zmanjšano število odlagališč, bila odložena tudi manjša količina industrijskih odpadkov, to je 207,8 tisoč ton.

Glede na vrsto odpadkov se na teh odlagališčih odlagajo inertni, nenevarni in nevarni odpadki.

Letna količina odloženih nevarnih odpadkov se v obravnavanem obdobju giblje med 2 – 4,5 odstotka celotne odložene količine odpadkov, za leto 2008 ugotovljeno 3,0 odstotka . Več kot 50 % (do največ 70 % v letu 2003) vseh odloženih odpadkov iz proizvodnih dejavnosti so do leta 2007 predstavljali inertni odpadki V letu 2007 in v letu 2008 pa predstavljajo inertni odpadki le okoli ene tretjine vseh odloženih odpadkov. Če so se količine odloženih nenevarnih odpadkov do konca leta 2007 gibale med 27 do 52 % celotne letne količine odloženih odpadkov, pa je bilo po letu 2007 na teh odlagališčih odloženo okoli dve tretjini nenevarnih odpadkov. Tudi v letu 2008 je bilo odloženo v navedenih razmerjih: 36,3 odstotka inertnih, 60,7 odstotka % nenevarnih in 3,0 odstotka nevarnih odpadkov.