Podnebne spremembe povzročajo številne škode, ki se lahko pojavljajo na različnih področjih, in sicer:

1. Ekstremni vremenski dogodki: Povečana pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, suše, neurja in vročinski valovi, povzročajo neposredno škodo na infrastrukturi, kmetijstvu, gozdovih ter ogrožajo življenje in zdravje ljudi.

2. Izguba biotske raznovrstnosti: Podnebne spremembe vplivajo na ekosisteme in ogrožajo biotsko raznovrstnost. Spreminjanje podnebnih razmer lahko povzroči izumrtje vrst, premik habitatov ter zmanjšanje produktivnosti ekosistemov, kar ima dolgoročne posledice na ekološko ravnovesje.

3. Gospodarska škoda: Podnebne spremembe prinašajo tudi gospodarsko škodo. To vključuje zmanjšanje kmetijskih pridelkov, izgubo dohodka za kmete in pridelovalce hrane, propadanje infrastrukture, povečane stroške prilagajanja na spremenjene razmere ter povečano tveganje za podjetja in finančne institucije.

4. Zdravstvene težave: Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi. Višanje temperatur, povečana izpostavljenost ekstremnim vremenskim dogodkom, širjenje bolezni, pomanjkanje vode in hrane ter onesnaževanje zraka so nekateri od dejavnikov, ki prispevajo k povečanju tveganja za zdravje prebivalstva.

5. Migracije in konflikti: Podnebne spremembe lahko vplivajo na migracije ljudi zaradi porušenih domov ali neprimernih razmer za preživetje. Migracije lahko povzročijo socialne napetosti in konflikte, ki jih povzroča boj za dostop do osnovnih naravnih virov.

Kazalec  prikazuje ekonomsko škodo zaradi podnebnih sprememb. Upošteva število smrtnih žrtev ter splošne in zavarovane gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EU-27 od leta 1980 dalje.

Ekonomska škoda, ki jo kazalec obravnava se navezuje na  ekstremne meteorološke , hidrološke  in podnebne . Metodologija temelji na uporabi razvrstitve, ki jo je uvedla  Munich Re - Munich Reinsurance Company - nemška večnacionalna zavarovalnica s sedežem v Münchnu v Nemčiji. Temelji na razvrstitvi  Mednarodnega sveta za znanost (ICSU).

Enota, uporabljena v tem kazalcu, je škoda v evrih (vrednost evra  je vedno enaka vrednosti v obravnavanem letu).

Izgube zaradi podnebnih sprememb se tudi v Sloveniji iz leta v leto večajo. V obdobju 1980 do 2021 so znašale 3,85 milijarde evrov. Zavarovane škode so znašale 3,08 milijarde evrov. Posledično so se povečale tudi škode na kvadratni km in škoda na prebivalca. Škoda na kvadratni km je v obdobju (1980-2021) znašala 189.819 €, škoda na prebivalca (v istem obdobju) pa 1918 €.

Med državami članicami EU-27 je zaradi vplivov ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v časovnem obdobju 1980-2021 največ izgub utrpela Nemčija, in sicer 150,5 milijard €. Sledile so ji Francija (106,3 milijard €), Italija (91,6 milijard €) ter Španija (64,9 milijard €). Najmanjše izgube so imele Lihtenštajn (1 milijon €), Islandija (22 milijonov €) in Malta (51 milijonov €). Slovenija je z 3,9 milijoni € izgube na 18. mestu.

Vremenske in podnebne ekstremne dogodke se deli na tri tipe, in sicer na meteorološke, hidrološke ter klimatološke dogodke. Skupaj so v državah članicah EU-27 v letu 2021 povzročili 57 milijard € gospodarske škode, kar je največ od leta 1980 dalje. V primerjavi z letom 2002, ki  je bilo drugo največje glede na višino škode, je  bila škoda v letu 2021 višja za 17 milijard €. V primerjavi s prejšnjim letom - 2020),  se je gospodarska škoda povečala za kar 45 milijard €. Največ škode je v letu 2021 posledica hidroloških dogodkov (43 milijard €). Slednji so sicer povzročili največ škode tudi v celotnem obdobju med leti 1980 in 2021, in sicer 46 % celotne gospodarske škode. Sledijo meteorološki dogodki, ki so odgovorni za 33 % gospodarske škode v tem obdobju, klimatološki dogodki pa predstavljajo 21 %.