Ključno sporočilo
Bad

V obdobju 1980-2021 so v državah članicah EU-27 ekstremni dogodki, povezani s spreminjanjem podnebja, povzročili gospodarsko izgubo v vrednosti 560 milijard EUR, od tega 56,6 milijard v letu 2021.  Podnebni ekstremi so vse pogostejši. Brez dodatnega ukrepanja je v prihodnjih letih pričakovati še večjo gospodarsko škodo. Tudi v Sloveniji je moč opaziti tovrsten trend. Razlika med obdobjem 1980-2015 in 1980-2021 znaša kar 2,38 milijarde evrov. V primerjavi s prejšnjim obdobjem (1980-2020) pa razlika znaša 1,01 milijarde evrov. EU je z namenom prilagajanja sprejela podnebno strategijo, katere cilj je ustvariti odpornost in zagotoviti, da bo Evropa dobro pripravljena na obvladovanje tveganj in na prilagajanje vplivom podnebnih sprememb.


Podnebne spremembe povzročajo številne škode, ki se lahko pojavljajo na različnih področjih, in sicer:

  1. Ekstremni vremenski dogodki: Povečana pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so poplave, suše, neurja in vročinski valovi, povzročajo neposredno škodo na infrastrukturi, kmetijstvu, gozdovih ter ogrožajo življenje in zdravje ljudi.

  2. Izguba biotske raznovrstnosti: Podnebne spremembe vplivajo na ekosisteme in ogrožajo biotsko raznovrstnost. Spreminjanje podnebnih razmer lahko povzroči izumrtje vrst, premik habitatov ter zmanjšanje produktivnosti ekosistemov, kar ima dolgoročne posledice na ekološko ravnovesje.

  3. Gospodarska škoda: Podnebne spremembe prinašajo tudi gospodarsko škodo. To vključuje zmanjšanje kmetijskih pridelkov, izgubo dohodka za kmete in pridelovalce hrane, propadanje infrastrukture, povečane stroške prilagajanja na spremenjene razmere ter povečano tveganje za podjetja in finančne institucije.

  4. Zdravstvene težave: Podnebne spremembe vplivajo na zdravje ljudi. Višanje temperatur, povečana izpostavljenost ekstremnim vremenskim dogodkom, širjenje bolezni, pomanjkanje vode in hrane ter onesnaževanje zraka so nekateri od dejavnikov, ki prispevajo k povečanju tveganja za zdravje prebivalstva.

  5. Migracije in konflikti: Podnebne spremembe lahko vplivajo na migracije ljudi zaradi porušenih domov ali neprimernih razmer za preživetje. Migracije lahko povzročijo socialne napetosti in konflikte, ki jih povzroča boj za dostop do osnovnih naravnih virov.

Kazalec  prikazuje ekonomsko škodo zaradi podnebnih sprememb. Upošteva število smrtnih žrtev ter splošne in zavarovane gospodarske izgube zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EU-27 od leta 1980 dalje.

Ekonomska škoda, ki jo kazalec obravnava se navezuje na  ekstremne meteorološke , hidrološke  in podnebne . Metodologija temelji na uporabi razvrstitve, ki jo je uvedla  Munich Re - Munich Reinsurance Company - nemška večnacionalna zavarovalnica s sedežem v Münchnu v Nemčiji. Temelji na razvrstitvi  Mednarodnega sveta za znanost (ICSU).

Enota, uporabljena v tem kazalcu, je škoda v evrih (vrednost evra  je vedno enaka vrednosti v obravnavanem letu).


Grafi

Slika PP01-1: Zavarovana in skupna škoda zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, Slovenija, 1980-2021
Viri:

EEA, 2023

Prikaži podatke
Skupna škoda [milijoni €] Zavarovana škoda [milijoni €]
1980-2021 3848 3082
1980 - 2020 3747 1603
1980 - 2019 1819 226
1980 - 2017 1690 203
1980 - 2016 1630 200
1980 - 2015 1470 188
Slika PP01-2: Škoda na kvadratni km in škoda na prebivalca, Slovenija, 1980-2021
Viri:

EEA, 2023

Prikaži podatke
Škoda na kvadratni km [€] Škoda na prebivalca [€]
1980 - 2015 73800 726
1980 - 2016 81700 804
1980 - 2017 84600 834
1980 - 2019 89750 909
1980 - 2020 184825 1870
1980 - 2021 189819 1918
Slika PP01-3: Vplivi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EGP (1980-2021)
Viri:

EEA, 2023

Prikaži podatke
Izgube v milijonih € [milijoni €]
Nemčija 150519
Francija 106278
Italija 91578
Španija 64864
Švica 16795
Poljska 16362
Češka 15344
Romunija 14614
Portugalska 13662
Belgija 13067
Avstrija 12382
Grčija 11180
Nizozemska 10117
Danska 8406
Madžarska 6194
Turčija 4929
Bulgarija 4036
Slovenija 3848
Švedska 3704
Irska 2998
Hrvaška 2956
Finska 2173
Norveška 2036
Slovaška 1566
Litva 1452
Latvija 1049
Luksemburg 809
Ciper 397
Estonija 263
Malta 51
Islandija 22
Lihtenštajn 1
Slika PP01-4: Gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih ekstremnih dogodkov v Evropi (1980-2021)
Viri:

EEA, 2023

Opomba:

Za namene tega kazalca so vremenski in podnebni ekstremni dogodki opredeljeni kot meteorološki dogodki (nevihte), hidrološki dogodki (poplave, plazovi) in klimatološki dogodki (vročinski valovi, hladni valovi, suša, gozdni požari).

Skupna gospodarska škoda, v milijonih evrov (valuta 2021), temelji na zapisih storitve CATDAT, ki jih je zagotovil RiskLayer (url nabora podatkov ni na voljo), in strukturnih kazalcih Eurostata.

Prikaži podatke
Klimatološki dogodki [milijonov EUR (valuta 2019)] Hidrološki dogodki [milijonov EUR (valuta 2019)] Meteorološki dogodki [milijonov EUR (valuta 2019)]
1980 3,36 2,65 0,02
1981 3,50 1,38 1,02
1982 4,62 4,53 0,01
1983 0,46 17,73 0,22
1984 0 0,93 6,80
1985 1,77 1,36 0,02
1986 2,46 0,42 0,25
1987 1,22 6,81 7,14
1988 0 1,03 0,30
1989 2,42 0,83 1,52
1990 11,18 2,09 14,71
1991 1,27 1,11 0,08
1992 3,15 2,79 0,77
1993 0 2,98 1,72
1994 0,07 17,54 1,25
1995 1,16 1,28 2,90
1996 0,63 2,33 0,36
1997 1,48 11,25 0,22
1998 2,20 1,96 0,85
1999 4,66 4,26 24,57
2000 2,64 16,06 0,72
2001 0,02 2,62 1,59
2002 0,34 34,74 4,90
2003 20,08 4,07 0,41
2004 1,46 0,49 2,19
2005 6,73 6,87 4,87
2006 1,03 0,89 1,77
2007 1,54 0,71 7,84
2008 0,25 1,54 3,42
2009 0,37 1,39 5,96
2010 0,12 11,27 5,97
2011 0,79 4,29 1,32
2012 1,40 0,81 1,61
2013 0,01 11,69 11,49
2014 0,12 5,21 6,70
2015 3,06 3,84 3,38
2016 1,17 7,10 1,54
2017 16,23 2,20 9,98
2018 6,48 1,75 14,38
2019 7,73 8,36 7,75
2020 1,63 3,43 7,41
2021 0,58 43,18 12,76

Cilji

  • Prilagajanje podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih neugodnih posledic.
  • Sprejeti nujne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in njihovim posledicam.
  • Spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam v ključnih občutljivih sektorjih.
  • Spodbujanje ukrepov države za zaščito pred podnebnimi spremembami.

Izgube zaradi podnebnih sprememb se tudi v Sloveniji iz leta v leto večajo. V obdobju 1980 do 2021 so znašale 3,85 milijarde evrov. Zavarovane škode so znašale 3,08 milijarde evrov. Posledično so se povečale tudi škode na kvadratni km in škoda na prebivalca. Škoda na kvadratni km je v obdobju (1980-2021) znašala 189.819 €, škoda na prebivalca (v istem obdobju) pa 1918 €.

Med državami članicami EU-27 je zaradi vplivov ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v časovnem obdobju 1980-2021 največ izgub utrpela Nemčija, in sicer 150,5 milijard €. Sledile so ji Francija (106,3 milijard €), Italija (91,6 milijard €) ter Španija (64,9 milijard €). Najmanjše izgube so imele Lihtenštajn (1 milijon €), Islandija (22 milijonov €) in Malta (51 milijonov €). Slovenija je z 3,9 milijoni € izgube na 18. mestu.

Vremenske in podnebne ekstremne dogodke se deli na tri tipe, in sicer na meteorološke, hidrološke ter klimatološke dogodke. Skupaj so v državah članicah EU-27 v letu 2021 povzročili 57 milijard € gospodarske škode, kar je največ od leta 1980 dalje. V primerjavi z letom 2002, ki  je bilo drugo največje glede na višino škode, je  bila škoda v letu 2021 višja za 17 milijard €. V primerjavi s prejšnjim letom - 2020),  se je gospodarska škoda povečala za kar 45 milijard €. Največ škode je v letu 2021 posledica hidroloških dogodkov (43 milijard €). Slednji so sicer povzročili največ škode tudi v celotnem obdobju med leti 1980 in 2021, in sicer 46 % celotne gospodarske škode. Sledijo meteorološki dogodki, ki so odgovorni za 33 % gospodarske škode v tem obdobju, klimatološki dogodki pa predstavljajo 21 %.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Aprila, leta 2013 je Evropska komisija predstavila strategijo EU o prilagajanju podnebnim spremembam (COM / 2013/0216). Eden od ciljev je boljše informirano odločanje z nadaljnjim razvojem Climate-ADAPT kot „prvega postajališča“ za informacije o prilagajanju v Evropi. Leta 2018 je Evropska komisija objavila oceno prilagoditvene strategije EU (COM (2018) 738), revidirana različica pa je bila objavljena leta 2021 (COM/2021/82).

Člen 6 Sklepa št. 1313/2013 / EU Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu Unije za civilno zaščito zavezuje države članice EU, da razvijejo ocene tveganja na nacionalni ali ustrezni podnacionalni ravni in pripravijo povzetek ustreznih elementov tega. Povzet je v pregledu naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, s katerimi se lahko sooča Evropska unija (SWD / 2020/0330).

Sendajski okvir za zmanjševanje tveganja nesreč (ZN, Sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030), vključno z „Razumevanjem tveganja nesreč“, zahteva, da države podpisnice sistematično ocenijo, evidentirajo, delijo in javno obračunajo izgube zaradi nesreč in razumejo gospodarske učinke. na nacionalni in podnacionalni ravni.

Kazalec PP01 spremlja cilje trajnostnega razvoja (SDGs) za SDG13 Climate in napredek v smeri 8. okoljskega akcijskega programa - člen 2.2. b, ki določa, da je potrebno do leta 2030 doseči cilj - „nenehni napredek pri krepitvi in vključevanju sposobnosti prilagajanja, tudi na podlagi ekosistemskih pristopov, krepitvi odpornosti in prilagajanju ter zmanjševanju ranljivosti okolja, družbe in vseh sektorjev gospodarstva za podnebne spremembe, ter tudi  izboljšanje preprečevanja in pripravljenosti na nesreče, povezane z vremenom in podnebjem«. Za namene spremljanja 8. okoljskega akcijskega programa kazalec ocenjuje, ali EU zmanjšuje skupne denarne izgube zaradi dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem.

Podatki za Slovenijo in EU

Metodologija zbiranja podatkov: Ta ocena temelji na naboru podatkov RiskLayer CATDAT ter Eurostatovi zbirki ekonomskih kazalnikov. Za leta, ki jih Eurostatovi podatki niso zajemali,  so bili podatki uporabljeni iz letne makroekonomske zbirke podatkov Evropske komisije (AMECO), Mednarodne monetarne Svetovne ekonomske napovedi sklada (IMF) (WEO), zbirka podatkov o celotnem gospodarstvu (TED) in baza podatkov Svetovne banke. Podatke prejema RiskLayer CATDAT so v skladu z institucionalnim sporazumom in so prilagojeni inflaciji.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki za Slovenijo so zbrani na strani EEA in so predstavljeni v evrskih vrednostih v obravnavanem letu (2015, 2016, 2017, 2019, 2020 in 2021). Podatki za Evropo so zbrani na strani EEA in so predstavljeni v evrskih vrednostih v letu 2021.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Zavarovana in skupna škoda zaradi ekstremnih vremenskih in podnebnih razmer, Slovenija

Milijoni €

EEA, 2023

1980-2021

 

letno

10.5.2023

da

Škoda na kvadratni km in škoda na prebivalca, Slovenija

 

EEA, 2023

1980-2021

 

Vplivi ekstremnih vremenskih in podnebnih dogodkov v državah članicah EU-27

 

Milijoni €

EEA, 2023

1980-2021

 

Gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih ekstremnih dogodkov v Evropi

 

Milijoni €

 

EEA, 2023

1980-2021

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. Climate-ADAPT,2020.  ‘EU adaptation strategy’, Climate-ADAPT.
  2. EC, 2018. ‘EU is ready for climate impacts: Commission evaluates its strategy’,  European Commission.
  3. EC, 2020. Adaptation to climate change — Blueprint for a new, more ambitious EU strategy European Commission, Brussels.
  4. EC, 2021. ‘EU adaptation strategy’, European Commission
  5. EEA, 2017a. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  6. EEA, 2017b. Climate change adaptation and disaster risk reduction in Europe – Enhancing coherence of the knowledge base, policies and practices. EEA Report, No 15/2017.
  7. EEA, 2018. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  8. EEA, 2019. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  9. EEA, 2020. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  10. EEA,2022. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  11. EEA, 2023. Economic losses from climate-related extremes in Europe.
  12. IPCC, 2013. Climate change 2013: The physical science basis  - Contribution of Working Group I to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change, Cambridge University Press, New York, NY.


Related indicators