Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje, medtem, ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin.
Kazalec prikazuje povprečno dolžino letne rastne dobe, spremembe v dolžini letne rastne dobe ter časovni potem spremembe v 21. stoletju za Slovenijo. Prikazana je tudi sprememba dolžine letne rastne dobe v Evropi.
Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost. Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja, določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C, služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con. Z vidika podnebnih sprememb nam spremljanje dolžine letne rastne dobe omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih postopkov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021 (25. 02. 2021)
1961-1990[število dni ] | 1991-2020[število dni] | |
---|---|---|
Ljubljana | 243 | 260 |
Novo mesto | 238 | 253 |
Bilje | 278 | 284 |
Slap pri Vipavi | 276 | 290 |
Murska Sobota | 237 | 247 |
Maribor | 243 | 253 |
Rateče | 187 | 203 |
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021 (25. 02. 2021)
dolžina rastne dobe [število dni] | 5-letno drseče povprečje [število dni] | |
---|---|---|
1961 | 279 | |
1962 | 227 | |
1963 | 249 | 250,80 |
1964 | 256 | 240,20 |
1965 | 243 | 248,40 |
1966 | 226 | 247,20 |
1967 | 268 | 243 |
1968 | 243 | 241,20 |
1969 | 235 | 245,40 |
1970 | 234 | 245,80 |
1971 | 247 | 240,40 |
1972 | 270 | 238,60 |
1973 | 216 | 244,80 |
1974 | 226 | 243,20 |
1975 | 265 | 244,80 |
1976 | 239 | 252,60 |
1977 | 278 | 256,60 |
1978 | 255 | 248 |
1979 | 246 | 249,40 |
1980 | 222 | 238,20 |
1981 | 246 | 234,60 |
1982 | 222 | 232,40 |
1983 | 237 | 230 |
1984 | 235 | 229,40 |
1985 | 210 | 229,80 |
1986 | 243 | 228 |
1987 | 224 | 231,40 |
1988 | 228 | 241,40 |
1989 | 252 | 240,20 |
1990 | 260 | 252,20 |
1991 | 237 | 251 |
1992 | 284 | 255,60 |
1993 | 222 | 249,80 |
1994 | 275 | 251,60 |
1995 | 231 | 244,60 |
1996 | 246 | 246,20 |
1997 | 249 | 243,40 |
1998 | 230 | 254 |
1999 | 261 | 254 |
2000 | 284 | 260,20 |
2001 | 246 | 261,60 |
2002 | 280 | 263,20 |
2003 | 237 | 256,20 |
2004 | 269 | 261,60 |
2005 | 249 | 258,80 |
2006 | 273 | 259,20 |
2007 | 266 | 262,40 |
2008 | 239 | 263,20 |
2009 | 285 | 258 |
2010 | 253 | 260 |
2011 | 247 | 259 |
2012 | 276 | 264 |
2013 | 235 | 267 |
2014 | 310 | 268 |
2015 | 265 | 268 |
2016 | 256 | 258 |
2017 | 272 | 263 |
2018 | 236 | 269 |
2019 | 285 | |
2020 | 294 |
Atlas podnebnih sprememb, 2021 (25. 02. 2021)
Časovni potek sprememb je prikazan za temperaturni prag 5 °C za dva scenarija, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981–2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij. Po zmerno optimističnem scenariju RCP4.5 se bo rastna doba v Ljubljani do konca stoletja podaljšala za približno 25 dni, po pesimističnem RCP8.5 pa za približno 60 dni.
EEA, Growing season for agricultural crops (CLIM 030), 2014 (25. 02. 2021)
• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.
Spremljanje dolžine letne rastne dobe je pomembno tudi zaradi uvajanja ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (kmetijstvo, gozdarstvo). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.
Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe v Sloveniji. Podatki o dolžini rastne dobe, ki je določena z obdobjem med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga 5 °C v obdobju 1961-2020 kažejo, da je dolžina letne rastne dobe nehomogena z močnim sipanjem. Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2020.
Tudi na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno podaljševanje letne rastne dobe v Evropi. Analiza števila dni s pozitivno minimalno temperaturo zraka (dnevi brez zmrzali) za obdobje 1985-2014 je pokazala naraščajoče trende, s sicer neenakomerno porazdelitvijo po Evropi. Največja sprememba (za več kot 0,8 dneva na leto) je bila zaznana v severni in vzhodni Evropi, nekoliko manjša (od 0,6 do 0,8 dneva na leto) v večjem delu osrednje Evrope (tudi v Sloveniji), najmanjša sprememba pa v mediteranski regiji.
Rastna doba se bo do konca 21. stoletja še podaljšala. K temu bo doprinesel tako njen zgodnejši začetek kakor tudi njen kasnejši konec. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope. V južnem delu Evrope bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje. V Sloveniji to lahko pričakujemo na Primorskem, kjer že v sedanjosti lahko beležimo leta, ko povprečna temperatura zraka celo leto ne pade pod vegetacijski prag 5 °C. V večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope to ne bo mogoče, zato bodo kmetijske rastline še bolj izpostavljene sušnim in vročim poletjem. Podobno lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, kjer je zaradi pomika začetka rastne dobe v zgodnejše spomladansko obdobje zgodnejši tudi fenološki razvoj, tveganje za spomladansko pozebo pa je zaradi naključnih vdorov hladnega zraka iz severa veliko. Po letu 2010 smo zabeležili tri hude spomladanske pozebe z razsežnostmi naravne nesreče (2012, 2016 in 2017) in dve , ki sta s hudimi posledicami prizadela le nekatera območja (2019 in 2020). Povečuje se tudi pogostnost poletnih suš, v enakem obdobju so slovensko kmetijstvo prizadele tudi tri hude poletne suše s posledicami velike naravne nesreče (2013,2015,2017).
V Sloveniji je bil leta 2016 sprejet strateški okvir za prilagajanje na podnebne spremembe, v katerem so opredeljene dejavnosti, ki lahko pripomorejo k prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjševanju izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter povečevanju odpornosti in prilagoditvene sposobnosti, tudi zaradi spremenjene dolžine letnega rastnega obdobja. Prilagajanje se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso je nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.
Cilji so povzeti po: Strategiji prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, Nacionalnem strateškem okvirju za prilagajanje podnebnim spremembam, Oceni podnebnih sprememb do konca 21.stoletja, Podnebni spremenljivosti Slovenije.
Podatki za Slovenijo
Metodologija zbiranja podatkov: Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2020 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga (5 °C).Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi na prvi dan vsaj 6 dni dolgega obdobja v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Mednarodna primerljivost podatkovnega niza |
Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih, Slovenija, referenčna obdobja 1961-1990 in 1991-2020
|
Št. dni |
Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021
|
1961-2020 |
September za preteklo leto |
letno |
25.2.2021. |
da |
Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani, 1961-2020 |
Do konca 21. stoletja |
letno |
25.2.2021 |
da |
Opredelitev kazalca
1 = globalno,
2 = EU,
3 = nacionalno
1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,
2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,
3 = interni podatki
1 = vsaj 10-leten niz podatkov,
2 = vsaj 5leten niz podatkov
3 = manj kot 5-leten niz podatkov
Podatki za Evropo
Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 1985-2014 (objavljeni 20. decembra 2016, obnovljeni 23.2.2021).
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Karta je izdelana osnovi Agri4Cast podatkovne baze razvite na JRC. Prikazana so območja, kjer so bile opazne spremembe dolžine letne rastne dobe (število dni/leto).
Podatkovni viri
Podatkovni niz |
Enota |
Vir (hiperlink do podatkov) |
Obdobje uporabljenih podatkov |
Razpoložljivost podatka |
Frekvenca osveževanja podatkov |
Datum zajema podatkov |
Spremembe dolžine letne rastne dobe, Evropa, 1985-2014 EEA, Growing season for agricultural crops (CLIM 030), 2014 |
Št. dni |
1985-2014 |
Jeseni za preteklo leto |
večletno |
25.2.2021 |