Ključno sporočilo
Neutral

Dolžina letne rastne dobe se skoraj povsod po Evropi podaljšuje. Najbolj izrazita je sprememba v vzhodni in severni Evropi, manjša pa v zahodni Evropi, predelu Mediterana in v južni Evropi. Tudi v Sloveniji se dolžina letne rastne dobe podaljšuje, še posebno od sredine devetdesetih let dalje. Pričakovati je, da se bo trajanje letne rastne dobe po vsej Evropi v prihodnosti še podaljšalo. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope, kjer gojenje takih rastlin doslej ni bilo mogoče, v južnem delu Evrope pa bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje, medtem, ko tega ni pričakovati v večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope, kjer bodo suha in vroča poletja ovirala pridelavo kmetijskih rastlin.


Kazalec prikazuje povprečno dolžino letne rastne dobe, spremembe v dolžini letne rastne dobe ter časovni potem spremembe v 21. stoletju za Slovenijo. Prikazana je tudi sprememba dolžine letne rastne dobe v Evropi.

Dolžina letne rastne dobe pomeni obdobje med dnem, ko povprečna dnevna temperatura zraka spomladi preide nad temperaturni prag 5 °C in dnem, ko jeseni spet pade pod to vrednost. Na splošno velja, da je temperatura zraka 5 °C spodnji temperaturni prag za rast rastlin. Dolžina letnega rastnega obdobja, določena s pomočjo temperaturnega praga 5 °C, služi tudi kot eden od pogojev za klasifikacijo agroekoloških con. Z vidika podnebnih sprememb nam spremljanje dolžine letne rastne dobe omogoča oceno vpliva spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin in njihovega okolja. Kazalec nam služi tudi kot orodje pri pripravi prilagoditvenih postopkov novim razmeram in s tem zmanjševanju možnih negativnih posledic podnebnih sprememb.


Grafi

Slika PP06-1: Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih, Slovenija, referenčna obdobja 1961-1990 in 1991-2020
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021 (25. 02. 2021)

Prikaži podatke
1961-1990[število dni ] 1991-2020[število dni]
Ljubljana 243 260
Novo mesto 238 253
Bilje 278 284
Slap pri Vipavi 276 290
Murska Sobota 237 247
Maribor 243 253
Rateče 187 203
Slika PP06-2: Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani, 1961-2020
Viri:

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021 (25. 02. 2021)

Prikaži podatke
dolžina rastne dobe [število dni] 5-letno drseče povprečje [število dni]
1961 279
1962 227
1963 249 250,80
1964 256 240,20
1965 243 248,40
1966 226 247,20
1967 268 243
1968 243 241,20
1969 235 245,40
1970 234 245,80
1971 247 240,40
1972 270 238,60
1973 216 244,80
1974 226 243,20
1975 265 244,80
1976 239 252,60
1977 278 256,60
1978 255 248
1979 246 249,40
1980 222 238,20
1981 246 234,60
1982 222 232,40
1983 237 230
1984 235 229,40
1985 210 229,80
1986 243 228
1987 224 231,40
1988 228 241,40
1989 252 240,20
1990 260 252,20
1991 237 251
1992 284 255,60
1993 222 249,80
1994 275 251,60
1995 231 244,60
1996 246 246,20
1997 249 243,40
1998 230 254
1999 261 254
2000 284 260,20
2001 246 261,60
2002 280 263,20
2003 237 256,20
2004 269 261,60
2005 249 258,80
2006 273 259,20
2007 266 262,40
2008 239 263,20
2009 285 258
2010 253 260
2011 247 259
2012 276 264
2013 235 267
2014 310 268
2015 265 268
2016 256 258
2017 272 263
2018 236 269
2019 285
2020 294
Slika PP06-3: Časovni potek spremembe začetka, konca in dolžine letne rastne dobe v Ljubljani do konca 21. stoletja
Viri:

Atlas podnebnih sprememb, 2021 (25. 02. 2021)

Opomba:

Časovni potek sprememb je prikazan za temperaturni prag 5 °C za dva scenarija, vključno z razponi odstopanj. Prikazan je odklon od povprečja v obdobju 1981–2010. Črte prikazujejo glajeno mediano modelskih projekcij, zgornji in spodnji rob ovojnic največjo in najmanjšo vrednost modelskih projekcij. Po zmerno optimističnem scenariju RCP4.5 se bo rastna doba v Ljubljani do konca stoletja podaljšala za približno 25 dni, po pesimističnem RCP8.5 pa za približno 60 dni.

Slika PP06-4: Spremembe dolžine letne rastne dobe pridelkov, Evropa, 1985-2014
Viri:

EEA, Growing season for agricultural crops (CLIM 030), 2014 (25. 02. 2021)

Prikaži podatke

Cilji

• Ocena vpliva spreminjajočega podnebja na razvoj rastlin.
• Priprava prilagoditvenih postopkov podnebnim razmeram in zmanjševanje možnih posledic.

Spremljanje dolžine letne rastne dobe je pomembno tudi zaradi uvajanja ukrepov na področju prilagajanja na podnebne spremembe v različnih sektorjih (kmetijstvo, gozdarstvo). Prvi sveženj strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam je bil predstavljen leta 2013. Pomembnejši cilji strategije so zagotoviti podatkovne podlage za boljše odločanje in spodbujanje prilagajanja v ključnih - bolj ranljivih sektorjih v posameznih članicah EU.


Dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom vpliva na podaljševanje dolžine letne rastne dobe v Sloveniji. Podatki o dolžini rastne dobe, ki je določena z obdobjem med nastopom spomladanskega in jesenskega vegetacijskega temperaturnega praga 5 °C v obdobju 1961-2020 kažejo, da je dolžina letne rastne dobe nehomogena z močnim sipanjem. Drseče 5-letno povprečje kaže rahlo ciklično nihanje. Zadnji cikel drsečih 5-letnih povprečij nakazuje na podaljševanje trajanja letnega rastnega obdobja od konca devetdesetih let dalje, na kar opozarja tudi primerjava povprečja 1961–1990 s povprečjem 1991–2020.

Tudi na podlagi različnih mednarodnih raziskav je bilo ugotovljeno podaljševanje letne rastne dobe v Evropi. Analiza števila dni s pozitivno minimalno temperaturo zraka (dnevi brez zmrzali) za obdobje 1985-2014 je pokazala naraščajoče trende, s sicer neenakomerno porazdelitvijo po Evropi. Največja sprememba (za več kot 0,8 dneva na leto) je bila zaznana v severni in vzhodni Evropi, nekoliko manjša (od 0,6 do 0,8 dneva na leto) v večjem delu osrednje Evrope (tudi v Sloveniji), najmanjša sprememba pa v mediteranski regiji.

Rastna doba se bo do konca 21. stoletja še podaljšala. K temu bo doprinesel tako njen zgodnejši začetek kakor tudi njen kasnejši konec. Podaljševanje letne rastne dobe bo vplivalo na širitev toplotno zahtevnejših rastlin na območja proti severu Evrope. V južnem delu Evrope bodo spremenjene toplotne razmere omogočale, da se bo rastna doba razpotegnila tudi v zimsko obdobje. V Sloveniji to lahko pričakujemo na Primorskem, kjer že v sedanjosti lahko beležimo leta, ko povprečna temperatura zraka celo leto ne pade pod vegetacijski prag 5 °C. V večjem delu osrednje in jugovzhodne Evrope to ne bo mogoče, zato bodo kmetijske rastline še bolj izpostavljene sušnim in vročim poletjem. Podobno lahko pričakujemo tudi v Sloveniji, kjer je zaradi pomika začetka rastne dobe v zgodnejše spomladansko obdobje zgodnejši tudi fenološki razvoj, tveganje za spomladansko pozebo pa je zaradi naključnih vdorov hladnega zraka iz severa veliko. Po letu 2010 smo zabeležili tri hude spomladanske pozebe z razsežnostmi naravne nesreče (2012, 2016 in 2017) in dve , ki sta s hudimi posledicami prizadela le nekatera območja (2019 in 2020). Povečuje se tudi pogostnost poletnih suš, v enakem obdobju so slovensko kmetijstvo prizadele tudi tri hude poletne suše s posledicami velike naravne nesreče (2013,2015,2017).

V Sloveniji je bil leta 2016 sprejet strateški okvir za prilagajanje na podnebne spremembe, v katerem so opredeljene dejavnosti, ki lahko pripomorejo k prilagajanju na podnebne spremembe in zmanjševanju izpostavljenosti vplivom podnebnih sprememb, občutljivosti in ranljivosti Slovenije ter povečevanju odpornosti in prilagoditvene sposobnosti, tudi zaradi spremenjene dolžine letnega rastnega obdobja. Prilagajanje se kaže v postopnih spremembah kmetijske tehnologije, ki je zaradi narave pridelave dolgotrajen proces. Pri uvajanju novih tehnologij v kmetijsko prakso je nujno potrebno upoštevati okoljske dejavnike, zakonitost varovanja okolja in podporne informacijske sisteme (agrometeorološke podatke). V skladu z Nacionalnim programom varstva okolja bo za zmanjšanje pritiska spremembe rastne dobe (vpeljava novih sort) treba dograditi pravne in ekonomske instrumente varovanja okolja (biološka raznovrstnost, trajnostni razvoj), izpolnjevati sprejete mednarodne konvencije (konvencija o podnebnih spremembah, o dezertifikaciji in o biotski raznovrstnosti), okrepiti nadzor nad viri ogrožanja okolja, povečati okoljsko zavest in znanje o okoljski problematiki ter spodbujati sonaravno obliko kmetovanja.


Metodologija

Cilji so povzeti po: Strategiji prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, Nacionalnem strateškem okvirju za prilagajanje podnebnim spremembam, Oceni podnebnih sprememb do konca 21.stoletja, Podnebni spremenljivosti Slovenije.

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Za prikaz letne dolžine rastne dobe v Sloveniji smo analizirali povprečne dnevne temperature zraka na 7 meteoroloških postajah za obdobje 1961-2020 (Rateče, Bilje, Slap pri Vipavi, Ljubljana, Novo mesto, Maribor in Murska Sobota).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Kriteriji za izračun dolžine letnega rastnega obdobja so povzeti po metodologiji CCL/CLIVAR/JCOMM (Expert Team on Climate Change Detection and Indices, European Climate Assesment & Datasets), (www.eca.knmi.nl/indicesextremes), po kateri je dolžina letnega rastnega obdobja število dni med nastopom spomladanskega in jesenskega temperaturnega praga (5 °C).Temperaturni prag je presežen, ko je spomladi vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen spomladanski pogoj tako, da spomladanski temperaturni prag nastopi na prvi dan vsaj 6 dni dolgega obdobja v spomladanskem obdobju leta, po katerem povprečna dnevna temperatura zraka najmanj 6 zaporednih ni več nižja od 5 °C. S tem so izločene vsaj 6 dni trajajoče zgodnje zimske otoplitve.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečna dolžina letne rastne dobe v posameznih krajih, Slovenija, referenčna obdobja 1961-1990 in 1991-2020

 

 

 

 

 

Št. dni

 

 

 

 

 

 

Arhiv meteoroloških podatkov, Agencija RS za okolje, 2021

 

1961-2020

September   

za preteklo leto

letno

25.2.2021.

da

Spremembe dolžine letne rastne dobe v Ljubljani, 1961-2020

Do konca 21. stoletja

letno

25.2.2021

da

 

Opredelitev kazalca

  • Relevantnost kazalca: 1,2,3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): prostorski podatki za Slovenijo niso na voljo

 

Podatki za Evropo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki so predstavljeni za obdobje 1985-2014 (objavljeni 20. decembra 2016, obnovljeni 23.2.2021).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Karta je izdelana osnovi Agri4Cast podatkovne baze razvite na JRC. Prikazana so območja, kjer so bile opazne spremembe dolžine letne rastne dobe (število dni/leto).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Spremembe dolžine letne rastne dobe, Evropa, 1985-2014

EEA, Growing season for agricultural crops (CLIM 030), 2014

Št. dni

EEA, 2016

1985-2014

Jeseni za preteklo leto

večletno

25.2.2021

 

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. EEA, 2016. Growing season for agricultural crops (CLIM 030).
  2. EEA, 2012. Growing season for agricultural crops (CLIM 030)
  3. Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremenljivost in ocena predvidenega vpliva. 2003. ARSO. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/s…
  4. Izzivi Slovenije na področju suš in degradacije tal. 2010. ARSO. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/product/document/s… (7.9.2017)
  5. Podnebna spremenljivost Slovenije. Glavne značilnosti gibanja temperature zraka (1961-2011). ARSO, 2013. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publicatio… (7.9.2017)
  6. Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam. Dostopno na: http://agromet.mkgp.gov.si/Publikacije/STRATEGIJA%20prilagajanja.pdf (7.9.2017)
  7. Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam. 2016 Dostopno na: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/podnebn… (7.9.2017)
  8. Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21.stoletja. Povzetek dejavnikov okolja z vplivom na kmetijstvo in gozdarstvo. 2018. ARSO. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/povzetek-podnebnih-sprememb-agro.pdf (15.10.2019)
  9. Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja. Sintezno poročilo. Prvi del. 2018. ARSO. Dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/publications/OPS21_Porocilo.pdf (15.10.2019)
  10. Atlas podnebnih sprememb. Dostopno na: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/climate/OPS21/Priloge-app/#/izbor (16.10.2019)


Related indicators